Astma je pogostejša pri otrocih. Imajo jo tudi znani športniki, med drugim Beckham
Znanje je naše najmočnejše orožje, sporočajo strokovnjaki ob letošnjem svetovnem dnevu astme, kronične nenalezljive pljučne bolezni, ki prizadene okoli 260 milijonov ljudi po vsem svetu, kar 450 tisoč pa jih zaradi astme vsako leto tudi umre. Bolezen je sicer neozdravljiva, a bi bilo večino smrti mogoče preprečiti, poudarjajo, saj je astmo mogoče učinkovito obvladovati.
Z uspešnim obvladovanjem simptomov lahko bolnik živi normalno in kakovostno. »Ko pacientu diagnosticiramo astmo, mu povemo slabo in dobro novico. Slaba je, da gre žal za kronično neozdravljivo pljučno bolezen in da bo vnetje stalno prisotno. Dobra novica pa je, da lahko z zdravili, ki jih predpišemo glede na težo bolezni, astmo zelo dobro obvladujemo. Ob rednem in pravilnem jemanju predpisane terapije ima pacient normalno kakovost življenja in se lahko ukvarja z vsemi stvarmi, ki ga veselijo,« je prepričan doc. dr. Peter Kopač z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, ki je vodilna institucija v Sloveniji na področju zdravljenja in raziskovanja astme ter izobraževanja o tej bolezni.
Tudi nekateri profesionalni športniki imajo astmo, na primer David Beckham, dobro urejena astma ni nobena omejitev za šport, rekreacijo in potovanja.
Pomembna tehnika
Kljub temu po nekaterih ocenah več kot polovica ljudi z astmo nima dovolj dobrega nadzora nad boleznijo. Pri tem je nenadomestljivo sodelovanje z diplomirano medicinsko sestro, ki s strokovnim znanjem ustrezno oceni tehniko uporabe vdihovalnikov, prepozna morebitne vzroke napake ter izobrazi bolnike o pravilni uporabi vdihovalnikov in sami bolezni.
»Izobraževanje o astmi predstavlja k pacientu osredotočeno obravnavo, pri kateri medicinske sestre opolnomočimo paciente, da pridobijo znanje, veščine in samozavest za učinkovito obvladovanje astme ter prevzem nadzora nad svojim zdravstvenim stanjem. Pacient z astmo ima lahko najboljši in najnovejši vdihovalnik, a če ne pozna bolezni in pravilne tehnike njegove uporabe, je vse zdravljenje zaman in je treba bolezen zdraviti bolj 'agresivno', kar ima lahko za posledico ogromno stranskih učinkov ali pa se bolezen celo usodno konča. Naš cilj je, da ima pacient astmo pod nadzorom, in ne obratno,« svoje poslanstvo predstavi diplomirana medicinska sestra Maja Zrnić, ki na Kliniki Golnik vodi šolo astme.
Letošnje geslo svetovnega dne, ki ga zaznamujemo vsak prvi torek v maju, se glasi Opolnomočimo se z izobraževanjem o astmi. Bolezen se lahko pojavi v katerem koli življenjskem obdobju, vendar je pogostejša pri otrocih. Gre za kronično vnetje dihalnih poti, ki večinoma povzroči zadihanost, težko sapo in piskanje v prsnem košu. Natančen vzrok za njen nastanek ni znan, vemo pa, da jo lahko poslabšujejo različni dejavniki, kot so onesnažen zunanji in notranji zrak, prisotnost alergenov in cigaretni dim. Nezdravljena astma lahko vodi v preoblikovanje dihalnih poti, trajno okvaro pljuč, v najhujših primerih celo v smrt.
