Pogostejša je pri ženskah
Slabokrvnost ali anemija je ena najpogostejših težav, s katerimi se srečujejo zdravniki na primarni ravni. Gre za zmanjšanje koncentracije hemoglobina (Hb) v krvi. Simptomi so glavobol, težko dihanje (še posebno pri naporih), slabost in pospešeno bitje srca. Bolniki so bledi, bledikava je tudi sluznica, denimo v ustih.
Obstaja več različnih vrst anemije, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov. Poznamo na primer anemijo zaradi pomanjkanja vitamina B12 ali folatov, ki lahko nastaneta zaradi premajhnega vnosa, povečanih potreb ali zaradi motnje v izkoriščanju teh snovi. Anemija zaradi pomanjkanja B12 je pogosto povezana z vegansko prehrano.
Kot v članku Pristop k anemiji na primarni in sekundarni ravni ter diagnostika in zdravljenje makrocitnih in hemolitičnih anemij navaja prim. prof. dr. Marjana Glaser Kraševac z Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, so vzroki za pojav lahko tudi želodčne nenormalnosti, bolezni tankega črevesa, pa tudi blokada absorbcije. Anemija zaradi pomanjkanja folatov se pojavlja pri ljudeh, ki se nepravilno prehranjujejo, na primer zaradi revščine, pogosta je pri alkoholikih in starejših.
Povzročita jo lahko tudi celiakija ali vnetna črevesna bolezen. Pojavlja se tudi pri nosečnicah in doječih materah, saj so pri njih potrebe po folatih večje. Zdravnik bo najprej ugotavljal, ali gre za anemijo, s pregledom krvne slike, nato pa bo poskušal določiti vzrok. Kot navaja dr. Glaser Kraševčeva, jo zdravniki definirajo na podlagi koncentracije hemoglobina, MCV ter števila retikulocitov.
Pomanjkanje železa
Polovica ljudi, ki trpijo zaradi slabokrvnosti, ima pomanjkanje železa oziroma sideropenično anemijo, opozarja v prispevku Sideropenična anemija v ambulanti družinskega zdravnika predstojnik Oddelka za hematologijo in hematološko onkologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Maribor prim. dr. Zlatko Roškar.
Kot navaja, je slabokrvnost prisotna pri več kot četrtini svetovnega prebivalstva, vzrok zanjo pa se razlikuje glede na to, ali bolnik živi v razvitem ali nerazvitem svetu. V prvem primeru je vzrok najpogosteje krvavitev, v drugem pa neustrezna prehrana. Slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa je pogostejša pri ženskah v rodnem obdobju in mladih do pubertete. Pomanjkanje železa je lahko absolutno (zaloge železa so denimo zmanjšane zaradi krvavitve) ali funkcionalno (potrebe po železu so povečane, kot na primer pri kroničnih vnetjih ali avtoimunih boleznih).
Simptomi in znaki slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa so lahko posledica osnovnega obolenja, ki je pripeljalo do pomanjkanja, zaradi same slabokrvnosti in/ali zaradi motenj v delovanju tkiv zaradi zmanjšane aktivnosti encimov, ki vsebujejo železo. Poleg simptomov, ki so značilni za vse oblike slabokrvnosti, so možni razdražljivost, motnje v obnašanju, izguba teka, zaprtje ali motnje v požiranju.
Kako do železa
Največ železa najdemo v jetrih, mesu in mesnih izdelkih, stročnicah, žitih, morski hrani, temno zeleni zelenjavi in posušenem sadju, lahko preberemo na spletnem portalu Prehrana.si.
Če zdravnik ugotovi slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa, bo poskušal ugotoviti razlog za njen pojav. Vzroki so lahko kronične krvavitve, neustrezna prehrana, pospešena poraba železa (na primer pri otrocih, ko rastejo, pri ženskah med nosečnostjo in dojenjem), slaba absorbcija železa zaradi celiakije, delne ali popolne odstranitve želodca, obvodne operacije želodca zaradi morbidne debelosti, okužbe z bakterijo Helicobacter pylori in vnetne črevesne bolezni, pa tudi prepogosto krvodajalstvo, kronična hemodializa ali prepogosti rutinski laboratorijski odvzemi krvi, navaja dr. Roškar. Zdravnik vam za zdravljenje navadno predpiše peroralne pripravke z železom.
