Pokvarjeno živilo je nevarno: pozorni morate biti na datum na embalaži
Z živili je treba ravnati previdno, da se ne bi z njimi denimo zastrupili, zlasti poleti obstaja nevarnost pri uživanju nekaterih. Varno živilo mora biti ustrezno za prehrano ljudi in ne sme biti škodljivo za zdravje. Živilo ni ustrezno za prehrano ljudi, če je onesnaženo s tujo snovjo, če so na njem vidni gnitje, kvarjenje ali razkroj, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Če smrdi ali je splesnela, je nikar ne jejmo!
A k sreči je pri večini izdelkov na embalaži zapisana oznaka porabiti do in uporabno najmanj do. Poznate razliko med njima? Medtem ko se moramo pri prvem datuma res držati, saj označuje, do kdaj je živilo varno za uporabo (po preteku datuma porabiti do živila ne uporabljamo; navadno je naveden na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže mleto meso), je pri drugi oznaki uporabnost daljša od navedenega datuma. Uporabno najmanj do pomeni le, da bo živilo morda po zapisanem datumu spremenilo videz, vonj ali okus. Upoštevamo navodila za shranjevanje, kot je hraniti v hladilniku, saj se bo hrana sicer hitreje pokvarila in se lahko zastrupimo. Hrana s pretečenim rokom trajanja lahko vsebuje nevarne bakterije, kot je E.coli.
Rekorderji Živilo, ki se praktično nikoli ne pokvari, je med. Če kristalizira, ga lahko znova utekočinimo tako, da kozarec postavimo v toplo vodo. Dolgo po roku uporabe, tudi do pet let, lahko uživamo tudi konzerve. Od enega do dveh let po pretečenem roku lahko uporabljamo tudi riž in testenine.
Pri ocenjevanju, ali je določeno živilo še uporabno ali ne, se lahko deloma zanašamo na lastno presojo, sploh pri živilih, označenih z uporabno najmanj do. Preverimo, kako je videti in kakšen vonj oddaja. Jogurte lahko denimo jemo tudi po navedenem datumu uporabnosti, razen če opazimo, da se je pokrovček napihnil. Sir ni več užiten, če na njem opazimo (ali včasih še prej zavohamo) plesen. Kruh je užiten še dolgo po tem, ko se posuši, znak, da ga je treba zavreči, pa je prav tako plesen.
Previdno z jajci
Posebna previdnost velja pri uživanju jajc, rib in mesa. Ali je jajce še užitno, pokaže preprost test z vodo. Če v posodi z vodo priplava na vrh, pomeni, da ga je treba zavreči. Sveže meso in ribe imajo relativno kratek rok trajanja. Če ga želimo podaljšati, jih lahko zamrznemo, seveda še pred pretečenim rokom. Zamrznjeno mleto meso bo dobro še najmanj tri mesece, perutnina pa eno leto. Kasneje ga odmrznemo (v hladilniku) in takoj uporabimo ter ga ne zamrzujemo še enkrat. Kak dan ali dva jim lahko podaljšamo rok trajanja tudi s termično obdelavo ali tako, da jih namočimo v oljno marinado. Z namakanjem v olje podaljšujemo obstojnost tudi siru. Posebno previdni bodimo pri morski hrani in mletem mesu, ki jih raje pojejmo prej kot kasneje.
Neužitno meso prepoznamo po kiselkastem vonju, spremembi barve in sluzavosti.
Nekoliko bolj trpežen je piščanec, najbolj pa lahko kršimo roke uporabnosti pri govedini in svinjini, saj ju lahko porabimo tudi do tri dni po preteku roka uporabnosti. Neužitno meso prepoznamo po kiselkastem vonju, spremembi barve in sluzavosti – če je takšno, ga zavržemo, ne glede na rok, zapisan na embalaži.
