Polagamo vam na srce
Srčno-žilne bolezni so vodilni vzrok smrti in obolevnosti odraslih v razvitem svetu. Leta 2022 je zaradi bolezni obtočil umrlo 7120 Slovencev, te bolezni so povzročile 32 odstotkov vseh smrti pri nas.
Zdrav način življenja in obvladovanje dejavnikov tveganja lahko odložita pojav oziroma upočasnita napredovanje srčno-žilnih bolezni: skrbeti moramo za zdrav življenjski slog ter paziti na urejenost krvnega sladkorja, telesne teže, krvnega tlaka ter maščob v krvi, pomembna dejavnika sta tudi stres in duševno zdravje, opozori prim. Matija Cevc, dr. med., predsednik Društva za srce, UKC Ljubljana, in spomni na t. i. sindrom zlomljenega srca. »To stanje je podobno akutnemu srčnemu infarktu, le da ga ne povzroči zamašitev koronarnih arterij. Nevarnost za smrtni zaplet je celo večja kot pri srčnem infarktu. Tesno je povezan z intenzivnim čustvovanjem ali stresom.« Pomembno vlogo pri tej bolezni naj bi imeli t. i. stresni hormoni, stanje bi bilo lahko povezano tudi z motnjami pri uravnavanju čustev.
Skrbeti moramo tudi za duševno zdravje. Znano je, da če nekaj vpliva na srce, lahko vpliva tudi na um, in nasprotno. Tako slabo duševno zdravje negativno vpliva na zdravje srca. »Je pa tudi res, da lahko pozitivno duševno zdravje pomaga zmanjšati tveganje in izboljšati zdravje srca. Vse več je kliničnih dokazov, da zdravje srca in ožilja vpliva na kognitivno zdravje, kar kaže na to, da se preventivno prizadevanje z enega prenaša na drugega.«
Ko smo že pri preventivi: zmerna vsakodnevna telesna dejavnost izboljša kakovost spanja in počutje, laže obvladamo stres in tudi prekomerno prehranjenost, debelost. Pomemben je tudi zdrav način prehranjevanja, ti dve aktivnosti pa sta poleg nekadilstva temelj vsake preventivne dejavnosti, poudarja.
Simptomi srčnega popuščanja so otekanje, težka sapa pri naporu in v ležečem položaju, utrujenost, slabša telesna zmogljivost.
Opešano srce
Zelo pogosta kronična bolezen je srčno popuščanje, ki prizadene štiri odstotke celotne populacije ter 11 odstotkov ljudi, starejših od 65 let, pove dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, ZD Domžale: »Nastopi, ko opešano srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi zadostilo potrebam celotnega organizma.« Simptomi srčnega popuščanja so otekanje, težka sapa pri naporu in v ležečem položaju, utrujenost, slabša telesna zmogljivost. Srčno popuščanje pomembno zmanjša kakovost življenja in lahko vodi v hude zaplete. Zaradi bolezni v Sloveniji vsako leto potrebuje bolnišnično zdravljenje okrog 6000 ljudi, osem odstotkov bolnikov s srčnim popuščanjem umre, pri napredovali bolezni še več.
Srčno popuščanje vodi v okvare drugih organov, pri 40 do 50 odstotkih bolnikov pride do okvar ledvic, pri napredovalem srčnem popuščanju tudi do okvar jeter. Zgodnja diagnoza je zelo pomembna, saj z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem srčnega popuščanja ne vplivamo ugodno samo na srce, ampak varujemo tudi druge organe.
