Prhljaj: poleti ga je manj
Prhljaj je pogosta dermatološka težava, ki prizadene približno 50 odstotkov splošne odrasle populacije. Gre za čezmerno luščenje lasišča, pogostejši pa je pri mladih moških, otroke in starejše pa doleti redko. Lahko se pojavlja v različnih časovnih razmikih, lahko pa je tudi stalno prisoten.
Stres slabo vpliva na kožo
»Pojavi se na suhi koži, pri čemer čezmerno umivanje ali uporaba šampona, namenjenega mastnim lasem, pripomoreta k nastanku suhih, otrobom podobnih lusk. Mastne luske nastanejo, ko se odluščene celice premažejo s sebumom. Glede na simptome prhljaj delimo na suhega in mastnega. Pityriasis simplex pomeni prisotnost majhnih, finih lusk, Steatoid pityriasisa pa je seboroičen, debel, prilepljen in običajno večji, nikoli ni povezan z rdečico, luske so bele ali rumene barve,« nadlogo opisuje Ivanka Brus, mag. farm., spec., iz Lekarniške zbornice Slovenije. Običajno se začne v adolescenci, doseže največjo izraženost pri starosti okoli 20 let in upade pri starejših od 50 let.
Težave lahko doletijo vsakogar, a vendarle so nekateri dovzetnejši. Vzrok gre najverjetneje iskati v moških hormonih, ki spodbujajo intenzivnejšo proizvodnjo sebuma kot ženski hormoni. »Nastanek prhljaja lahko izzove več dejavnikov: zmanjšana odpornost, hormonske spremembe, način prehranjevanja, stres, bolezni, pomanjkanje vitaminov. Koža je psihosomatski organ, zato lahko tudi stres poslabša stanje kože in vpliva na razvoj prhljaja. Nekatere študije so pokazale, da so ljudje, ki ne uživajo dovolj cinka, selena, B-vitamina in maščobnih kislin omega-3, bolj nagnjeni k prhljaju. Zdrava prehrana močno pripomore k lepemu videzu kože,« nadaljuje sogovornica in omeni še glivice, ki se hitreje razmnožujejo na mastnem lasišču, saj se hranijo z olji in odmrlimi kožnimi celicami, nakopičenimi na lasišču.
Poleti se stanje večkrat izboljša
Težave se rade ponavljajo, s preventivo pa lahko zmanjšamo možnosti za ponovni pojav.
»Pogost je mit, da so ob prhljaju lasje in lasišče umazani, kar ni res. Neredno umivanje las sicer lahko povzroči kopičenje maščobe in kožnih celic, kar spodbudi tudi nastanek prhljaja, a enako se lahko zgodi pri prepogostem umivanju, ko je lasišče razdraženo. Večje tveganje je sicer neredno ali redko razčesavanje, ki pomaga razporediti odvečno maščobo po lasišču,« pojasnjuje strokovnjakinja in opozarja še na agresivna sredstva, ki pretirano izsušijo kožo, izpiranje s prevročo vodo, pretirano uporabo sušilnika za lase, praskanje ...
»Prhljaj se pogosto poslabša jeseni in pozimi, ko zadrževanje v ogrevanih zaprtih prostorih poveča suhost kože, in izboljša poleti zaradi pozitivnega učinka sončne svetlobe in zmanjšanega stresa med dopustom,« je spodbudna sogovornica in ob težavah priporoča uporabo šampona proti prhljaju, spremembo življenjskega sloga in ustrezno nego.
»Izogibati se velja predvsem živilom z veliko vsebnostjo nasičenih in transmaščobnih kislin, saj spodbujajo lojnice k povečani tvorbi loja. Prehrani je priporočljivo dodati probiotike, ki telesu pomagajo v bitki proti razraščanju glivic. Prav tako moramo povečati količino zelenjave, sadja in uživati dovolj mleka in mlečnih izdelkov ter nasploh skrbeti za močan imunski sistem. Ne gre pozabiti na vitamine A, E in C ter minerale kalcij, baker, cink. Nekateri strokovnjaki poudarjajo, da je za izognitev tvorbi prhljaja nepogrešljiv vnos vitamina B6,« svetuje Ivanka Brus, mag. farm., spec.
»Med drugim omejimo izdelke za oblikovanje las, vključno z barvami, ki lahko dražijo kožo, ter za umivanje uporabimo nežen šampon ali takšnega, ki vsebuje sestavine za boj proti prhljaju, in temeljito speremo z mlačno vodo,« svetuje sogovornica in sklene, da se s trdovratnim prhljajem najučinkoviteje spopademo s protiglivičnim in protivnetnim zdravljenjem, o čemer se seveda posvetujemo s strokovnjakom. Kljub vsemu se je treba zavedati, da se težave rade ponavljajo, s preventivo pa lahko zmanjšamo možnosti za ponovni pojav.
