Pomaga lahko gibanje

Razgrajevanje hrane se začne že z mletjem hrane v ustih, nadaljuje se predvsem v želodcu in delno začetnem delu črevesja, kjer se hrana tudi vsrka, pojasnjuje prim. dr. Borut Kocijančič, dr. med., specialist internist gastroenterolog iz Medicinskega centra Barsos: »Praviloma se veliki in nepravilni obroki v tankem črevesu ne razgradijo v celoti. Neprebavljena hrana nato potuje v debelo črevo, kjer je izpostavljena delovanju raznih prebavnih sokov in encimov, nepravilna razgradnja pa lahko vpliva na nastajanje neugodnih plinov, ki povzročajo napetost, nelagodje, hotno in nehotno izločanje plinov, kar je lahko za osebo ali okolico moteče.«

Za napihnjenost in napenjanje so največkrat krivi preveliki obroki z veliko ogljikovimi hidrati in preveč maščobami, preveč sadja in stročnic, zelo neugodne so tudi gazirane pijače ali večje količine sadnih sokov.

»Zaradi preslabe in prehitre prebave se razvije veliko plinov, ki dodatno povzročajo težave. Odvajanje blata in izločanje plinov lahko napetost zmanjšajo,« nadaljuje sogovornik in opozarja, da je včasih ob takšnih težavah treba na posvet k zdravniku:

»Če se napihnjenost ponavlja in smo izboljšali prehranjevanje, priporočamo obisk pri lečečem zdravniku. Izločiti moramo možnosti razvoja kroničnih bolezni oziroma kot vzrok organsko bolezen v prebavilih. Tak pregled je nujen predvsem pri bolnikih, ki začnejo hujšati, odklanjajo hrano, če se pojavijo bolečine, driska z neprebavljeno hrano in krvjo ali hujše zaprtje. Podobne težave so pogostejše pri ljudeh, ki živijo stresno, obremenjeno s svojim delom ter imajo neredno in neustrezno prehrano. Tem bolnikom priporočamo preventivne preglede.«
 

Priporočljive vlaknine

Za ohranjanje zdravega ravnovesja v črevesju je nujno jesti večkrat na dan manjše obroke iz ustreznih sestavin, ki jih seveda dobro prežvečimo.


»Probiotiki lahko pomagajo, posebno pri bolnikih, ki so morali zaradi katerega koli vzroka predhodno jemati antibiotike. Kajenje zavira prebavo hrane, saj zmanjšuje izločanje sline. Prav tako je škodljivo pogostejše uživanje alkohola, posebno žganja. Priporočljivo je, da v svojo prehrano vsak dan vključimo vsaj 30 g vlaknin. Med živila, ki povzročajo vetrove, štejemo razne stročnice (fižol, grah, čičerika, leča), brokoli, brstični ohrovt in cvetačo. Tudi prehrana z veliko pšenične moke lahko povzroča napihnjenost. Pri takih težavah svetujemo izločitev določenih sestavin prehrane in s tem pripomoremo k spoznanju o preobčutljivosti. Stročnice, predvsem fižol, pred kuhanjem čez noč namočimo. Naslednji dan vodo odlijemo in jih skuhamo v sveži,« priporoča prim. dr. Kocijančič in opozarja, da je lahko v ozadju težav tudi alergija: »Če so problemi kompleksnejši, se lahko odločimo za alergološka testiranja. Vedno več ljudi ima težave s prebavljanjem laktoze in mlečnega sladkorja, kar pogosto pomeni pravo laktozno intoleranco. Tudi pri teh pacientih izključitev mlečnih izdelkov hitro izboljša stanje. Podobni so simptomi preobčutljivosti za glutene.«


Pogosto je lahko rešitev zelo preprosta, sklene sogovornik: »Že zmerno gibanje pomaga pri zmanjševanju napetosti ter pomakne pline po prebavnem traktu naprej. Tem bolnikom priporočamo, da po obrokih opravijo krajši, vsaj petnajstminutni sprehod. Pomagamo lahko tudi z različnimi zdravili, kot so zaviralci izločanja kisline, prokinetiki, antacidi in spazmolitiki.«