STE VEDELI?
Pomemben vitamin, ki vpliva na strjevanje krvi
Vitamin K po večini zaužijemo s pestro vsakodnevno prehrano; njegova najpomembnejša vloga je aktivacija beljakovin, ki sodelujejo v procesu strjevanja krvi.
Odpri galerijo
Kritično pomanjkanje lahko povzroči krvavitve. FOTO: Ismagilov/Getty Images
Z raznovrstno in mešano prehrano po večini vsi pokrijemo dnevne potrebe po vitaminu K, saj ga mnoga živila vsebujejo v zelo visokih odmerkih. Pomanjkanje lahko izjemoma prizadene novorojenčke, saj je njegova vsebnost v materinem mleku precej nizka.
Prenizek vnos se pri odraslih lahko kaže v kalcifikaciji arterij, osteoporozi in poslabšanih kognitivnih funkcijah, pomanjkanje pa podaljšuje tudi čas strjevanja krvi. »Najpomembnejša vloga vitamina K je aktivacija beljakovin, ki sodelujejo v procesu strjevanja krvi, pripomore tudi k ohranjanju zdravih in močnih kosti ter zob. Organizmu daje oporo ob vseh srčnih boleznih, je dober zaveznik v boju z rakavimi celicami v našem telesu,« še pove sogovornica in sklene: »Praviloma ga ni treba nadomeščati, saj ga zaužijemo dovolj že z raznovrstno in mešano prehrano. Prav tako ga proizvajajo bakterije, ki so naravno prisotne v našem črevesju, zato ga lahko telo črpa tudi iz tega vira. Sicer pa velja, da znaša dnevni vnos 75 mikrogramov. Strahu pred prevelikim odmerjanjem tako rekoč ni, saj je vitamin K precej nestrupen.«
Varuje srce
»Če novorojenček nima dovolj vitamina K, se lahko pojavijo krvavitve, tudi možganske, kar pa je mogoče preprečiti s preventivnim dodatkom vitamina K po porodu,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Vitamin K je skupno ime za več sorodnih, v maščobi topnih spojin, ki v telesu omogočajo delovanje določenih bioloških procesov in imajo skupno t. i. menadionsko strukturo, pojasnjujejo na Nacionalnem portalu o hrani in prehrani. Filokinon (vitamin K1) je oblika vitamina K, katerega vir so rastline, medtem ko so menakinoni (vitamini K2) bakterijskega izvora. Živalska tkiva vsebujejo v različnih razmerjih tako menakinone kot filokinon. Največ K1 najdemo v solati, špinači, cvetači, brokoliju, ohrovtu, zelju, soji in jetrih, nekaj pa tudi v sojinem in oljčnem olju. K2 je v živalskih maščobah, v organizmu pa ga proizvajajo črevesne bakterije.Prenizek vnos se lahko kaže tudi v kalcifikaciji arterij, osteoporozi in poslabšanih kognitivnih funkcijah.
Prenizek vnos se pri odraslih lahko kaže v kalcifikaciji arterij, osteoporozi in poslabšanih kognitivnih funkcijah, pomanjkanje pa podaljšuje tudi čas strjevanja krvi. »Najpomembnejša vloga vitamina K je aktivacija beljakovin, ki sodelujejo v procesu strjevanja krvi, pripomore tudi k ohranjanju zdravih in močnih kosti ter zob. Organizmu daje oporo ob vseh srčnih boleznih, je dober zaveznik v boju z rakavimi celicami v našem telesu,« še pove sogovornica in sklene: »Praviloma ga ni treba nadomeščati, saj ga zaužijemo dovolj že z raznovrstno in mešano prehrano. Prav tako ga proizvajajo bakterije, ki so naravno prisotne v našem črevesju, zato ga lahko telo črpa tudi iz tega vira. Sicer pa velja, da znaša dnevni vnos 75 mikrogramov. Strahu pred prevelikim odmerjanjem tako rekoč ni, saj je vitamin K precej nestrupen.«
