Pomlad prebudila klope: skrivajo se v gozdni podrasti in celo na vrtu
Slovenija se uvršča med države, v katerih obstaja velika možnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. Najpogostejša je lajmska borelioza, sledi pa ji klopni meningoencefalitis. Ker je pomlad čas, ko se z naravo vred prebudijo tudi klopi, se velja pripraviti na sezono na prostem, ki bo letos, glede na ne ravno ostro zimo, dokaj tvegana.
Težave vse življenje
»Lahko rečemo, da je bila ta zima ugodna za rast populacije klopov,« poudarjajo strokovnjaki iz Medicinskega centra Barsos.
»Lajmska borelioza se pojavlja po vsej državi in na leto zboli od 4000 do 7000 ljudi. Sledi ji klopni meningoencefalitis, zaradi katerega je v zadnjih letih zbolelo tudi več kot 170 ljudi na leto, pogostost okužb pa je največja na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji. Slovenija spada med države z najvišjo pojavnostjo klopnega meningoencefalitisa v Evropi. Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza.«
Lajmska borelioza se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do nekaj tednov po vbodu; širi se počasi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Pozneje, lahko tudi več mesecev ali let po okužbi, se pokažejo znaki prizadetosti številnih organov ali organskih sistemov: kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.
170
ljudi na leto zboli za klopnim meningoencefalitisom.
»Lajmsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Pomembna je zgodnja diagnoza, saj je zdravljenje v prvi fazi bolezni praviloma zelo učinkovito, enako velja za humano granulocitno anaplazmozo,« pojasnjujejo sogovorniki in opišejo še klopni meningoencefalitis: »Začne se kot neznačilna vročinska bolezen, ki traja od dva do štiri dni, z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo, glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja nekaj dni do tri tedne. Druga faza bolezni se kaže z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, visoko vročino s hudim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, lahko se pojavita celo nezavest in smrt. Na voljo je le podporno zdravljenje z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili, pri resnih okvarah osrednjega živčevja pa sta včasih potrebni intubacija in ventilacija. Pri pojavu ohromitev je pomembna rehabilitacija z ustrezno fizioterapijo. Po preboleli akutni fazi se pri nekaterih pojavi postencefalitisni sindrom. Bolniki so pogosto kronično utrujeni in razdražljivi, lahko imajo glavobole, so čustveno nestabilni, imajo motnje spomina in zbranosti, težave z ravnotežjem, koordinacijo, hojo ali govorom, tresavico, tudi slabše slišijo. Težave lahko trajajo tudi vse življenje.«
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se klopi skrivajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, travi in celo na vrtu. Do nadmorske višine 600 m jih je veliko, v višjih legah jih je manj, nevarnost okužbe pa traja včasih že od februarja pa vse do novembra. Pred klopi se zaščitimo s svetlimi oblačili, pri katerih naj bo čim več kože pokrite, in z repelentom. Po vrnitvi iz narave natančno pregledamo telo, se oprhamo in umijemo lase, oblačila skrtačimo ali operemo.
Klopa primemo s koničasto pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Če deli zajedavca ostanejo v koži, tudi te čim prej odstranimo. Pri tem ne uporabljamo olja, krem, petroleja ali drugih mazil.
Za preprečitev okužbe s klopnim meningoencefalitisom pa je najboljše cepljenje, ki je na voljo vse leto, priporočljivo pa je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. »Približno 16 odstotkov slovenskih prebivalcev je cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi od 7 do 8 odstotkov prebivalcev.
Zanimanje se je v zadnjem letu nekoliko povečalo,« ugotavljajo na Barsosu in opozarjajo, da se za cepljenje še vedno odloča premalo ljudi, za kar je po njihovem kriv strah pred stranskimi učinki: »A cepivo je zelo učinkovito, saj je zaščita več kot 95-odstotna, in varno, neželeni učinki pa so večinoma blagi in prehodni.«
