Pomlad prinesla seneni nahod: če ob simptomih ne ukrepamo, se lahko zgodi to
Pomlad in cvetoča narava sta mnoge razveselili, mnogim pa topli meseci prinašajo le nelagodje in težave. Spopadajo se namreč s preobčutljivostjo za cvetni prah trav, zeli, žit, dreves, grmovnic in plevela: vetrocvetne rastline s pelodom vstopajo v telo z vdihanim zrakom in se ustavijo v nosni votlini, ob tem pa se imunski sistem nekaterih čezmerno odzove, tako da se razvije eno najpogostejših alergijskih obolenj, znano kot seneni nahod ali alergijski rinitis.
Kot pojasnjujejo na NIJZ, lahko sezono senenega nahoda razdelimo v tri glavne faze oziroma obdobja, in sicer cvetnega prahu dreves, trav in zelnatih rastlin plevelov. V zimsko-spomladanskem delu cveti večina dreves in grmov, v pozni pomladi tudi trave. V poletno-jesenskem delu prevladujejo trave in ambrozija, tudi cvetni prah pelina.
Ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku največja, se ne zadržujemo na prostem.
Koncentracije peloda niso vsako sezono enake, nanje vplivajo denimo tudi vremenske razmere med cvetenjem. Rastline sproščajo cvetni prah že zjutraj, s segrevanjem zraka se dvigujejo tudi zrnca, pozno popoldne, z ohlajanjem zraka, pa se počasi posedajo. V sončnem in rahlo vetrovnem vremenu je obremenitev zraka s cvetnim prahom velika, v deževnem in močno vetrovnem vremenu nizka.
Ob simptomih ukrepamo
Z alergijo na cvetni prah naj bi se spopadalo od 15 do 20 odstotkov svetovne populacije; redko se pokaže pred tretjim letom starosti, največkrat se razvije pozneje v otroštvu ali zgodnji odrasli dobi. Raziskave kažejo na možnost dedne nagnjenosti, prav tako je seneni nahod pogostejši pri ljudeh z astmo ali ekcemom.
Simptomi alergije na cvetni prah se po navadi pojavijo takoj ob izpostavljenosti alergenu. Poleg vodenega izcedka iz nosu so značilni znaki še močno kihanje v napadih, zamašen nos in oteženo dihanje ter srbenje nosu. Srbijo lahko tudi ušesa in žrelo, tudi oči so lahko pekoče oziroma srbeče. Mnogi tožijo še zaradi občutka peska v očeh, pordele očesne veznice in solzenja. Ob simptomih ukrepamo, sicer lahko postanejo kronični, resne težave se lahko razvijejo v astmo, sinusitis ali kronično vnetje ušesa.
Preventiva oziroma izogibanje alergenu je prvi in ključni korak, zato se v času, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku največja, ne zadržujemo na prostem. Med vožnjo z avtomobilom naj bodo okna zaprta, tudi doma čez dan ne prezračujemo prostorov, to počnemo ponoči in po deževnem vremenu. Tudi perila ne sušimo zunaj, ob vrnitvi domov se preoblečemo in oprhamo, pogosteje si umivamo lase. Alergene nam lahko v dom zanesejo tudi hišni ljubljenčki.
Jasno je torej, da se pelodu ni mogoče izogniti povsem, zato se ob težavah posvetujmo z zdravnikom. Verjetno nam bo priporočil pršilo za nos s kortikosteroidi ali kombinacijo antihistaminikov in kortikosteroidov, morda tudi nosne dekongestive. Ob znakih konjunktivitisa nam bo predpisal kapljice za oči. Večina bolnikov prejme antihistaminike v obliki tablet, ki jih morajo uživati vsak dan, vso sezono cvetenja.
