Pomoč narave pri zaprtju
Zaprtje je pogosto zdravstveno stanje, ki prizadene ljudi vseh starosti. Gre za motnjo prebavnega sistema, pri kateri je oteženo izločanje blata. Zakaj nastane? Vzrok tiči v delovanju naše prebave, ki obsega številne procese, vse od zaužitja hrane do njenega izločanja. Dejavniki, ki povzročijo zaprtje, so:
1. Neustrezna prehrana: Prehrana, ki vsebuje premalo vlaknin in tekočine, je glavni vzrok zaprtja. Predelani in hitri obroki pogosto ne vsebujejo dovolj vlaknin. Poleg tega lahko do težav privede pretirano uživanje mesa, zlasti rdečega mesa, ter pomanjkanje sadja in zelenjave.
2. Pomanjkanje telesne aktivnosti: Sedeč način življenja lahko upočasni prebavni sistem, kar vodi v zaprtje. Redna telesna aktivnost pomaga ohranjati gibljivost črevesja in spodbuja redno izločanje blata.
Težave z zaprtjem ima do 80 odstotkov starejših, sicer pa prizadene od enega do šest odstotkov vsega prebivalstva.
3. Spremembe v rutini: Potovanja, spremembe v dnevnem urniku ali stres lahko vplivajo na prebavni sistem. Pogoste spremembe v času obrokov in spanja lahko zmotijo naravni ritem črevesja.
4. Zdravila: Nekatera zdravila, kot so antidepresivi, opioidi, diuretiki in antacidi, ki vsebujejo kalcij ali aluminij, lahko povzročijo zaprtje kot stranski učinek. Pomembno je, da se posvetujete z zdravnikom, če menite, da imate prebavne težave zaradi zdravil.
5. Zdravstvena stanja: Bolezni, kot so sindrom razdražljivega črevesa (IBS), sladkorna bolezen, hipotiroidizem, parkinsonova bolezen in nekatere nevrološke motnje, lahko vplivajo na delovanje črevesja. Brazgotine v črevesju ali rak debelega črevesa lahko prav tako povzročijo zaprtje.
Živila, ki lahko povzročajo zaprtje
- Predelana in hitra hrana: vsebuje malo vlaknin in veliko maščob, kar lahko upočasni prebavo.
- Rdeče meso: lahko je težje prebavljivo in vsebuje malo vlaknin. Poleg tega vsebuje železo, ki lahko prispeva k zaprtju.
- Mlečni izdelki: pri nekaterih ljudeh lahko mleko in sir povzročita težave pri prebavi zaradi pomanjkanja laktaze, encima, ki razgrajuje laktozo.
- Sladkarije in prigrizki: visoka vsebnost sladkorja in maščob lahko upočasni prebavo. Čezmerno uživanje slaščic, čipsa in drugih predelanih prigrizkov lahko prispeva k zaprtju.
Kdaj smo zaprti
Zdravniki pravijo, da lahko o zaprtju ali zapeki govorimo takrat, ko je odvajanje blata manj pogosto (manj kot enkrat na tri dni) oziroma je izločanje težko, količina blata, ki je pogosto trdo in suho, pa majhna. Spremljajo ga lahko napetost in krči v trebuhu, bolečina pri izločanju in občutek nepopolnega izpraznjenja črevesja. Nastane trenutno – akutno zaprtje ali pa se ponavlja daljši čas – kronično zaprtje.
Ukrepi pri akutnem zaprtju
Akutno zaprtje lahko odpravimo s spremembo prehrane in po potrebi z odvajali, ki jih kupimo v lekarni brez recepta. Pomembno je, da uredimo svoje prehranjevalne navade, uživamo z vlakninami bogato hrano (polnozrnati izdelki, sadje, zelenjava …), pijemo dovolj tekočine (dva do tri litre na dan), poskrbimo za vsakodnevno telesno aktivnost in vzdržujemo navado rednega izločanja blata. Koristi tudi uživanje probiotikov, ki lahko pomagajo uravnovesiti črevesno floro in izboljšati prebavo. Probiotični jogurti in fermentirana živila, kot so kefir, kimči in kislo zelje, so naravni viri koristnih bakterij.
Živila, ki preprečujejo zaprtje
- Sadje: jabolka, hruške, jagode in citrusi so bogati z vlakninami in vodo, kar pomaga pri mehčanju blata. Suho sadje, kot so suhe slive in fige, je še posebej učinkovito zaradi velike vsebnosti vlaknin in sorbitola, naravnega odvajala.
- Zelenjava: brokoli, špinača, korenje in zelje vsebujejo veliko vlaknin, ki povečujejo količino blata in olajšujejo izločanje.
- Polnozrnata žita: ovsena kaša, rjavi riž, kvinoja in polnozrnat kruh so odlični viri vlaknin, ki pomagajo pri rednem izločanju blata.
- Stročnice: fižol, leča in grah so bogati z vlakninami in beljakovinami, kar pripomore k zdravemu prebavnemu sistemu.
- Oreščki in semena: mandlji, lanena semena in semena čija koristijo prebavnemu sistemu zaradi visoke vsebnosti vlaknin in zdravih maščob.
Po odvajalih posežemo pri akutnih stanjih, a njihova uporaba naj bo kratkotrajna. Dolgotrajna in redna uporaba namreč pogosto povzroči poslabšanje zaprtja in navajenost. Pozorni moramo biti tudi na njihovo odmerjanje – če je odmerek prevelik, povzroči drisko. Ker so na trgu na eni strani na voljo prehranska dopolnila, ki naj bi urejala prebavo, na drugi pa zdravila – odvajala, si je stroka edina: prehranska dopolnila so za vzdrževanje normalne prebave, kadar pa imamo težave z zaprtjem, jih odpravljamo z odvajalom.
Kdaj k zdravniku
Ne odlašajte z obiskom zdravnika, če opazite kri na ali v blatu, pri blagi do zmerni bolečini v trebuhu, ki traja dlje kot 48 ur, ali ob nenadni močni bolečini v trebuhu, ob sočasnem nenamernem izgubljanju telesne teže ter kadar zaprtje spremljata slabost in bruhanje. Prav tako je obisk zdravnika potreben, ko se izmenjujeta zaprtje in driska oziroma ko je zaprtje dolgotrajno in se ponavlja.
Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi.
