Pomoč v boju proti okužbam

Hiter tempo življenja, pomanjkanje spanja, neredno ali pomanjkljivo gibanje, nezdrave prehrambne navade: vsakdo izmed nas je vsaj občasno žrtev katerega od škodljivih dejavnikov, pogosto zanemarjanje potreb organizma pa nam lahko prinese kopico težav. Telo potrebuje zdravo ravnovesje, ki pa ga pomagamo vzpostavljati tudi z rednim uživanjem pro- in prebiotikov: v nadaljevanju si preberite, kako ti delujejo na naše telo in počutje ter katera živila nam jih ponujajo največ.

Tudi za prebavne motnje

»Prehrana je eden od pomembnih dejavnikov, ki vplivajo na mikroorganizme in njihovo okolje v našem telesu,« pojasnjuje Sanja Krušič, mag. diet., iz raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje pri Inštitutu za nutricionistiko. »Probiotiki so živi mikroorganizmi (bakterije, kvasovke), ki po zaužitju preživijo prehod skozi prebavila in delujejo ugodno na sestavo in lastnosti mikroflore v črevesju. Ob ustrezno velikih količinah imajo koristen vpliv na naše zdravje. Prebiotiki pa so sestavine hrane, ki jih naše telo ne prebavi; gre predvsem za topne prehranske vlaknine, ki predstavljajo hrano za različne skupine koristnih mikroorganizmov v telesu (probiotikov).« Najpogostejši probiotiki, ki naseljujejo naše črevo, so iz rodov laktobacilov in bifidobakterij in med drugim proizvajajo mlečno kislino pa tudi različne za zdravje koristne snovi, nadaljuje sogovornica: »Obenem lahko pomagajo pri ustvarjanju naravne pregrade za različne patogene – za nas škodljive mikroorganizme.



Uporabljajo se tudi za obvladovanje prebavnih motenj, kot so driska, zaprtost in napihnjenost. Kot kažejo nekatere raziskave, imajo lahko probiotiki vlogo pri številnih procesih v telesu, ki niso nujno vezani le na prebavo. Prebiotiki pa probiotikom omogočajo rast in povečujejo število koristnih mikroorganizmov.« Prehrana je torej eden od ključnih dejavnikov, ki delujejo na mikroorganizme v našem telesu, iskanje virov dragocenih pro- in prebiotikov pa ni zahtevno, zato izgovorov, da je težko zaužiti uravnotežen in zdrav obrok, preprosto ne sme biti. »Probiotike najdemo predvsem v fermentirani hrani, kot so probiotični jogurti in kefir, ter fermentirani zelenjavi, kot je kislo zelje, pa tudi v fermentiranih pijačah, npr. kombuči. Različna živila vsebujejo raznolike probiotične mikroorganizme, zato je pomembno, da se prehranjujemo pestro. Glavni vir prebiotikov pa so živila z veliko prehranskih vlaknin, kot so sadje in zelenjava ter stročnice, banane, polnozrnati kruh, cikorija, koruza, krompir, fižol, cvetača, radič itn.,« pojasnjuje Krušičeva.

In prav kmalu bo napočil letni čas, ko bosta kislo zelje in repa redno na jedilniku, s katerima lahko seveda pomagamo tudi do večje odpornosti, ki si je v jesensko-zimskem obdobju, sploh zdaj, ko razsaja še novi koronavirus, tako zelo želimo. A za močan imunski sistem je treba upoštevati tudi druge smernice zdravega življenjskega sloga, še sklene strokovnjakinja: »Razmerje med koristnimi in škodljivimi mikroorganizmi v telesu je pomembno za vzdrževanje odpornosti, vendar na to vpliva več aspektov. Pomembno je, da s prehransko pestrostjo in raznolikostjo koristnim mikroorganizmom v našem telesu zagotovimo ustrezno okolje in hranila za njihovo delovanje. Vendar pa na razmerje mikroorganizmov in s tem povezano odpornost pomembno vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so telesna aktivnost, življenjski slog, stres, spanje, zato je ni mogoče doseči zgolj z vnosom pro- in prebiotikov.«