NA ZDRAVJE
Popolnih krvnih nadomestkov ni
Vloga krvodajalcev, plemenitih in nesebičnih ljudi, je izjemno dragocena.
Odpri galerijo
V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobro organiziranim krvodajalstvom in zadostnim številom dobrotnikov, ki pomagajo zagotavljati nemoteno oskrbo s kakovostno, varno in ustrezno krvjo. Prav na današnji dan 1945. pa so na Transfuzijskem oddelku pri Centralni vojni bolnici v Ljubljani odvzeli in konzervirali prve steklenice krvi, zato je 4. junij razglašen za praznik slovenskega krvodajalstva.
Potrebujemo kar okoli 350 krvodajalcev na dan, da zadostimo potrebam zdravstva v Sloveniji, nič drugače ni seveda med epidemijo. Zavod RS za transfuzijsko medicino in Rdeči križ Slovenije sta se morala zelo hitro prilagoditi neprijaznim okoliščinam in spremeniti organizacijo krvodajalskih akcij, nadaljuje Malijeva: »Tudi v času epidemije bolniki potrebujejo kri. Zaradi varovanja zdravja krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja širjenja okužb smo uvedli številne zaščitne ukrepe, med katerimi sta bili najbolj zahtevni telefonsko naročanje krvodajalcev na odvzem in hkratno preverjanje ustreznosti za darovanje krvi. Kljub epidemiji so se krvodajalci odzivali na vabila, upoštevali vse zahtevane ukrepe ter se takoj prilagodili na nove in spremenjene oblike prihoda na odvzem krvi ter pogoje za darovanje. Pohvala vsem, ki se jim v imenu pacientov kot tudi transfuzijske službe iskreno zahvaljujemo za darovano kri ter jih še naprej vabimo, da se odzivajo na vabila in se naročajo na odvzem.«
Dan slovenskega krvodajalstva je obenem uvod v svetovni dan krvodajalstva, ki bo 14. junija, letos pa bodo poudarjali predvsem vlogo mladih krvodajalcev, ki tako nesebično pomagajo drugim do boljše in zdrave prihodnosti.
Prilagojeni odvzemi
»Za kri, zaradi njenih bioloških značilnosti, še vedno ne obstajajo popolni nadomestki. Prav zato sta zdravljenje in preskrba z njo še vedno odvisna od krvodajalcev, ki so pomemben del zdravstvenega sistema. Največji porabniki so bolniki z boleznimi krvi in krvotvornih organov (kostnega mozga), bolniki z rakom, bolniki, zdravljeni s transplantacijo organov in kostnega mozga, ponesrečenci ter bolniki, ki jo potrebujejo zaradi operativnih posegov,« pojasnjuje Polonca Mali, dr. med., spec., z Oddelka za preskrbo s krvjo Zavoda RS za transfuzijsko medicino.350 krvodajalcev na dan potrebujemo, da zadostimo potrebam zdravstva v Sloveniji.
Potrebujemo kar okoli 350 krvodajalcev na dan, da zadostimo potrebam zdravstva v Sloveniji, nič drugače ni seveda med epidemijo. Zavod RS za transfuzijsko medicino in Rdeči križ Slovenije sta se morala zelo hitro prilagoditi neprijaznim okoliščinam in spremeniti organizacijo krvodajalskih akcij, nadaljuje Malijeva: »Tudi v času epidemije bolniki potrebujejo kri. Zaradi varovanja zdravja krvodajalcev in zaposlenih ter preprečevanja širjenja okužb smo uvedli številne zaščitne ukrepe, med katerimi sta bili najbolj zahtevni telefonsko naročanje krvodajalcev na odvzem in hkratno preverjanje ustreznosti za darovanje krvi. Kljub epidemiji so se krvodajalci odzivali na vabila, upoštevali vse zahtevane ukrepe ter se takoj prilagodili na nove in spremenjene oblike prihoda na odvzem krvi ter pogoje za darovanje. Pohvala vsem, ki se jim v imenu pacientov kot tudi transfuzijske službe iskreno zahvaljujemo za darovano kri ter jih še naprej vabimo, da se odzivajo na vabila in se naročajo na odvzem.«
Letošnji dan slovenskega krvodajalstva poteka pod pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino pa napovedujejo tudi obisk ministra za zdravje g. Janeza Poklukarja, ki se bo zahvalil krvodajalcem, med katere se uvršča tudi sam, in ob tej priložnosti daroval kri. Tudi letošnji praznik tega plemenitega in nesebičnega poslanstva bodo zaznamovali z uspešno pobudo Daruj energijo za življenje, ki letos poteka že 11. leto. V letošnji akciji pod geslom Velika družina srčnih ljudi poudarjajo, da je krvodajalstvo plemenita vrednota, ki se prenaša med ljudmi in iz roda v rod. V Sloveniji je veliko krvodajalskih družin, društev, poklicnih skupin, prostovoljcev, podpornikov, dijakov in študentov kot drugih, kjer se krvodajalstvo širi in prenaša med generacijami. V letošnji kampanji so postavili v ospredje krvodajalske družine, kjer daruje kri že več generacij, skupaj pa so del velike družine srčnih ljudi.
Dan slovenskega krvodajalstva je obenem uvod v svetovni dan krvodajalstva, ki bo 14. junija, letos pa bodo poudarjali predvsem vlogo mladih krvodajalcev, ki tako nesebično pomagajo drugim do boljše in zdrave prihodnosti.
Slovenija je
bogata državaKrvodajalci so pomemben del vsakega zdravstvenega sistema, zato jih lahko uvrstimo kar med naravna bogastva države. In Slovenija je bogata država, saj kar 5 odstotkov prebivalcev daruje kri in, kar je še pomembnejše, pokriva potrebe zdravstva po njej. V Sloveniji se zaradi naših krvodajalcev še ni zgodilo, da bolnik, ki je kri potreboval, te ni prejel. Kri ostaja nenadomestljivo zdravilo in najdragocenejše darilo, ki ga lahko človek podari sočloveku.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
13:00
Pomagamo si s paro