Poporodna izčrpanost: zakaj do nje pride in kako jo omiliti
Poporodna izčrpanost je izraz, ki se uporablja za opis pojava, pri katerem matere po porodu – lahko pa traja tudi do tri leta po porodu – občutijo simptome utrujenosti, možganske megle, nihanja razpoloženja in druge zdravstvene težave.
Natančni vzroki za poporodno izčrpanost še niso popolnoma pojasnjeni, vendar obstaja več dejavnikov, ki lahko pripomorejo k njej.
Zmanjšana zaloga hranil
Eden glavnih dejavnikov je fizični davek nosečnosti, poroda in nato dojenja za žensko telo. Že nosečnost lahko načne zalogo hranil, nato jo porod, predvsem pa dojenje dodatno zmanjšata, saj so mikro- in makrohranila usmerjena k plodu, zaradi česar imajo mamice pogosto nizko raven pomembnih vitaminov in mineralov, ki bi jih v tem kritičnem obdobju potrebovale.
Kar 60 odstotkov materinih hranil je v nosečnosti namenjenih novorojenčku – posteljica med nosečnostjo prenaša številna hranila na rastočega otroka, ki med drugim izkorišča mamine zaloge železa, cinka, vitaminov B12 in B9, joda in selena – pri drugih sesalcih je ta delež bistveno manjši, približno 20 odstotkov. To lahko s fizičnimi zahtevami skrbi za novorojenčka povzroči utrujenost in druge simptome.
Če se dotaknem enega izmed hranil: mlade mamice imajo denimo veliko manjše, pogosto nezadostne zaloge pomembnih maščobnih kislin omega 3, kot je DHA, in specifičnih aminokislin iz beljakovin. Zakaj? Zato, ker imajo fetalni možgani velike potrebe po energiji in maščobi.
Hormonske spremembe
Drugi dejavnik so hormonske spremembe, ki nastanejo med nosečnostjo in po porodu. Hormoni, kot so estrogen, progesteron in prolaktin, igrajo ključno vlogo pri nosečnosti in dojenju, lahko pa vplivajo tudi na razpoloženje in raven energije ženske.
Ne nazadnje stres in pomanjkanje spanja prav tako močno prispevata k poporodnemu izčrpavanju. Skrb za novorojenčka je lahko izjemno stresna, pomanjkanje spanja in prekinitev cirkadianega ritma pa lahko še poslabšata utrujenost. Poleg same prekinitve spanja je pomembno vedeti, da kakovost spanja dodatno poslabšajo psihološke, mentalne in čustvene komponente stanja mamic.
Poleg vsega omenjenega vlogo matere pogosto spremlja socialna izolacija, ki lahko škodljivo vpliva na fiziološko počutje posameznice.
Pri svojem delu z ženskami, ki jih pesti poporodna izčrpanost, opažam pogosto pomanjkanje enega (ali več) izmed naslednjih hranil: železa, cinka (zaradi cinka je pogosto tudi pomanjkanje železa), vitaminov B12 in D, bakra, magnezija, elementov v sledovih (molibden, mangan, jod, selen – pomanjkanje selena se lahko kaže v slabši ščitnični funkciji).
Ženskam, ki jih obravnavam, pogosto svetujem tudi kontrolo estrogena – pogosto je estrogen prej povišan kot znižan –, progesterona, ščitničnih hormonov in kortizola.
Kronična utrujenost oziroma izgorelost prizadene nadledvično žlezo, ki med drugim tvori hormon kortizol, zato svetujem zadosten vnos vitaminov skupine B, predvsem vitamina B1, B6 in B5. Za tvorbo kortizola je potreben tudi vitamin C.
Če hormoni niso v optimalnem razmerju, lahko to izjemno vpliva na razpoloženje. Denimo, znižan progesteron lahko povzroča nespečnost, anksioznost, endometriozo, nizek libido, zadrževanje vode itd.
Kakovostna prehrana
Svetujem, da mamice kljub obremenitvam ne pozabijo na kakovostno prehrano. Obroki naj bodo bogati z zdravimi maščobami, ki so pomembne za sintezo hormonov, možgansko funkcijo in energijo. Pomemben je tudi zadosten vnos sestavljenih ogljikovih hidratov za energijo.
Če zamenjamo preproste ogljikove hidrate za sestavljene, so nihanja v krvnem sladkorju in inzulinu manjša in zato smo bolj siti in manj utrujeni.
Beljakovine so pomembne tudi v večernem obroku. Povprečno jih ženske potrebujemo med 45 in 60 gramov, v času dojenja pa še dodatnih 20 gramov.
Poleg tega imajo ženske pogosto prenizek vnos ogljikovih hidratov in izpuščajo beljakovine predvsem v večernih obrokih.
Svetujem tudi, da imajo mamice enkrat na teden aktivnost, ki jih veseli in je namenjena samo njim. To so aktivnosti, v katerih ne igrajo vloge mame, partnerke ali zaposlene.
Čeprav se morda zdi drugače, se mlade mamice spoprijemajo tudi s tovrstnimi težavami. Smiselno je, da o svojih težavah ne molčijo, morda se celo pogovorijo s strokovnjakom, ki jih bo celostno obravnaval in usmeril na pravo pot k boljšemu psihofizičnemu počutju.
* Simona Korenčan, dr. med., je ustanoviteljica centra Vibrium, specializiranega centra funkcionalne medicine, v katerem je izkušena ekipa zdravnikov osredotočena na holistični pristop k zdravju. Več informacij na www.vibrium.si.
Preberite še:
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
