Porast zasvojenosti med epidemijo
Pred dvema tednoma smo se tudi pri nas spomnili svetovnega dneva boja proti odvisnosti, Nacionalni inštitut za javno zdravje ves november posveča ozaveščanju o zasvojenosti in njenem preprečevanju, ministrstvo za zdravje pa opozarja tudi na poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji covida-19.
Več je nespečnosti, tesnobe in odvisnosti, prav tako je več vedenjskih in čustvenih težav, še posebno pri otrocih in mladostnikih, je nedavno opozoril minister za zdravje Janez Poklukar.
Ob besedi zasvojenost najprej pomislimo na zlorabo dovoljenih in prepovedanih drog, a ima večje razsežnosti. Poleg zasvojenosti s psihoaktivnimi substancami, med katere spadajo alkohol, tobak, zdravila in prepovedane droge, poznamo tudi nekemične ali vedenjske zasvojenosti, denimo z igrami na srečo, nakupovanjem, odnosi, delom, pornografijo in sodobno tehnologijo.
Mednarodna raziskava
V zadnjih letih močno narašča uporaba sodobnih digitalnih tehnologij: osebnih računalnikov, pametnih telefonov, tablic in drugih prenosnih digitalnih naprav, seveda tudi med mladostniki. Te in druge spremembe v družbi vplivajo na navade in življenje mladostnikov, preživljanje prostega časa ter pojavljanje novih izzivov na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj.
Kakor ugotavlja raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji, ki spada v okvir mednarodne raziskave HBSC iz leta 2018, lahko čezmerna in problematična uporaba digitalnih tehnologij negativno vpliva na različna področja mladostnikovega življenja in zdravja, lahko se razvije v različne oblike zasvojenosti, med katerimi sta pogostejši zasvojenost z računalniškimi/spletnimi/videoigrami in spletnimi družabnimi mediji.
Poleg tega pogostejše in dolgotrajnejše spletno igranje iger vpliva na fizično zdravje in vedenje (npr. bolečine v mišicah, prehranjevalne navade, spanje), lahko privede do psiholoških in čustvenih težav (znižana samopodoba, težave z ohranjanjem pozornosti, socialna anksioznost) in se kaže v slabšem šolskem uspehu.
Lahko dostopna konoplja
Pa poglejmo, kaj je ugotovila raziskava Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Vsak enajsti 15-letnik (8,8 %) in vsak peti 17-letnik (19,8 %) kadi tobak najmanj enkrat na teden, večina od teh vsak dan. Vsak četrti 15-letnik (26,6 %) in vsak drugi 17-letnik (52,1 %) je bil opit vsaj dvakrat v življenju, vsak sedmi 15-letnik (14,3 %) in vsak četrti 17-letnik (25,9 %) pije alkoholne pijače najmanj enkrat na teden. Vsak peti 15-letnik (20,6 %) in skoraj vsak drugi 17-letnik (42,4 %) je že uporabil konopljo, v zadnjih 30 dneh pa vsak osmi 15-letnik (12,7 %) in vsak peti 17-letnik (19,7 %). Mladostniki večinoma (55,6 %) zaznavajo, da je konoplja lahko dostopna.
Strokovnjaki NIJZ priporočajo, naj otrok do drugega leta starosti ne bo izpostavljen zaslonom. Do petega leta naj bo časovna omejitev manj kot ura na dan, in to le v navzočnosti staršev. Od 6. do 9. leta naj otrok pred zasloni ne preživi več kot ure na dan, do 12. leta največ uro in pol, do 18. leta pa naj bo časovna omejitev največ dve uri na dan. Vsebine naj bodo primerne starosti in kakovostne. Obroki naj bodo čas brez zaslonov. Noč je namenjena spanju: pred spanjem in ponoči naj otrok ali mladostnik nima zaslonov v sobi, televizija naj ne bo vklopljena za ozadje. Čas pred zaslonom je priporočljivo uravnotežiti z igro ali telesno dejavnostjo, po možnosti na prostem, še pravijo na NIJZ.
Na vprašanje o uporabi drugih prepovedanih drog so odgovarjali le 17-letniki. Med njimi so približno po štirje odstotki kdaj že uporabili ekstazi ali MDMA, zdravila z namenom, da bi se zadeli (pomirjevala, poživila ali protibolečinska zdravila), jedli so psihoaktivne gobice ter uživali kokain ali amfetamine. Malo manj kot štirje odstotki so že vdihavali lepilo ali druga hlapila, manj kot trije odstotki so zaužili LSD, dva odstotka sta uporabila nove psihoaktivne snovi, 0,8 odstotka 17-letnikov pa je že uporabilo heroin.
Vsak dan videoigre
V zadnjem času je še posebno aktualna problematika (čezmerne) uporabe sodobnih tehnologij. Približno petina (19,1 %) mladostnikov je poročala, da igrajo igre vsak dan ali skoraj vsak dan. Med spoloma so pomembne razlike; odstotek je višji med fanti (30,6 %) kot dekleti (7,7 %). Med starostnimi skupinami so pomembne razlike, najvišji odstotki skoraj vsakodnevne uporabe so med 13-letniki, med katerimi je takšnih 22,2 %, najnižji pa med 17-letniki, kjer je takšnih 16,5 %.
Vsak sedmi 15-letnik in vsak četrti 17-letnik pije alkoholne pijače najmanj enkrat na teden.
Na dan, ko so mladostniki igrali igre, jih je 46,3 % temu namenilo od dve do tri ure ali več. Med spoloma so pomembne razlike: odstotek je višji med fanti (59,2 %) kakor dekleti (22,2 %). Tudi med starostnimi skupinami so večje razlike: najvišji odstotki 2–3-urne dnevne uporabe so med 17-letniki (54,4 %), najnižji pa med 11-letniki (33,3 %).
mladih kaže znake zasvojenosti z videoigrami.
Desetina (10,2 %) mladostnikov je na lestvici zasvojenosti z igrami pritrdilno odgovorila na pet ali več trditev, kar govori o prisotnosti znakov zasvojenosti. Višji odstotki za dnevno igranje iger, za čas, porabljen za igranje iger, in za znake zasvojenosti z igrami so med fanti. Med starostnimi skupinami so tudi razlike: najvišji odstotki skoraj vsakodnevne uporabe in znakov zasvojenosti so med 13-letniki, 17-letniki pa v najvišjem odstotku igrajo igre 2–3 ure na dan.
Laže prek spleta kot v živo
Več kot polovica (64,3 %) mladostnikov je najmanj enkrat na dan ali pogosteje v spletnem stiku z dobrimi prijatelji, manj kot polovica (40,4 %) je s prijatelji iz širšega kroga, 41,4 % mladostnikov pa z drugimi osebami, npr. starši, brati in sestrami, sošolci, učitelji; približno petina (19,6 %) mladostnikov je vsak dan v spletnih stikih z ljudmi, ki so jih spoznali na spletu. Odstotki stikov so na splošno višji pri dekletih, razen pri spletnih stikih s prijatelji, ki so jih spoznali na spletu.
Približno petina (19,5 %) mladostnikov se o skrivnostih lažje pogovarja prek interneta kakor v živo. Petina mladostnikov se prek interneta lažje pogovarja o občutkih, prav tako se 17,4 % mladostnikov o svojih skrbeh lažje pogovarja po spletu kot pa v živo. Trinajst- in 15-letniki se lažje pogovarjajo po spletu o skrivnostih, občutkih in skrbeh. Fantje se o skrivnostih, občutkih in skrbeh lažje pogovarjajo prek spleta kakor dekleta.
• pogosteje se vključijo v razburljive dogodke, tudi če imajo naslednji dan izpit,
• bolj so nagnjeni k uživanju v tveganih aktivnostih,
• bolj uživajo, ko dražijo in nadlegujejo druge ljudi,
• o sebi pravijo, da se počutijo, kot da so tempirana bomba,
• hitreje izgubijo živce, ko se razjezijo,
• pogosteje ne delajo domačih nalog.
Dobrih osem odstotkov mladostnikov, starih 11, 13, 15 ali 17 let, je na lestvici problematične uporabe spletnih družabnih medijev pritrdilno odgovorilo na pet ali več trditev (od devetih), kar govori o prisotnosti težav oz. problematični uporabi spletnih družabnih medijev. Ta je pogostejša pri dekletih (9,4 %) kakor fantih (7,3 %). Med starostnimi skupinami so tudi razlike: najvišji odstotki problematične uporabe družabnih medijev so med 15-letniki (12,4 %), najnižji pa med 11-letniki (4,1 %).
