AKTIVNI IN ZDRAVI

Porjavela koža je poškodovana koža

Po eni strani si ženske želimo mladostno kožo brez gubic, po drugi pa se nastavljamo soncu, da bi bile lepo zagorele. Po mnenju dermatologov je to največji paradoks, kar zadeva skrb za kožo. Namreč: bolj ko bo koža izpostavljena škodljivim sončnim žarkom, hitreje se bodo na njej pojavile gube, da o tveganju za nastanek kožnega melanoma in drugih nevarnostih ne govorimo.
Fotografija: Kratkoročna in nezdrava zagorelost povzroča med drugim zgodnejše staranje kože. FOTO: Depositphotos
Odpri galerijo
Kratkoročna in nezdrava zagorelost povzroča med drugim zgodnejše staranje kože. FOTO: Depositphotos

Poglejte se v ogledalo in opazujte, kje imate največ pigmentnih znamenj. Po obrazu, na predelu vratu, ramen? Pozorni bodite tudi na videz kože, je na delih z več znamenji več gub kot drugod? Vse to je posledica delovanja sončnih žarkov. »Koža, ki je pod oblačili bolje zaščitena pred soncem, ostaja bolj mladostna. In to je pomembno sporočilo, ki ga je treba predati mladim,« je na nedavni novinarski konferenci o pomenu preprečevanja izpostavljenosti soncu dejala predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj.

Opekline že po petih minutah

Ko govorimo o zaščiti kože pred soncem, zlasti v poletnem času, imamo v mislih predvsem žarke UVA in UVB. Medtem ko žarki UVA prodirajo globlje v kožo in s spremembami, ki jih povzročajo, pospešujejo njeno staranje, so žarki UVB tisti, ki so v najbolj vročih urah dneva najbolj nevarni. Povzročajo opekline in druge spremembe na koži, ki jim je treba nameniti pozornost. Ob tem ne gre pozabiti še na nevarnost visokointenzivne modre svetlobe in infrardečih žarkov, o katerih se ne govori toliko, pa so vseeno lahko izjemno škodljivi.

Različni tipi kože so sicer različno občutljivi na sonce: na nezaščiteni otroški koži se lahko opekline pojavijo že po petih minutah. Podobno tudi pri odraslih z zelo svetlo poltjo, pegami in svetlimi lasmi. Tisti, ki niso nagnjeni k sončnim opeklinam, z nekoliko temnejšo poltjo in temnejšimi lasmi, lahko brez zaščite na soncu preživijo od 20 do 30 minut. »Pri otrocih se opekline pojavijo hitreje, pri tistih, ki so malo temnejše polti, pa nekoliko pozneje. Vendar to ne pomeni, da tudi pozneje zbolijo za kožnim rakom,« je opozorila predstojnica.

Zaščita pred soncem je še toliko bolj pomembna za otroško kožo. Foto: Shutterstock 
Zaščita pred soncem je še toliko bolj pomembna za otroško kožo. Foto: Shutterstock 

Skrb za vitamin D je odveč

Nekdaj je veljalo, da otrokom koristi več časa na soncu – zaradi tvorbe vitamina D in z njim povezanega manjšega tveganja za rahitis. Vendar študije v zadnjih letih kažejo, da za zadostno tvorbo vitamina D v telesu ni potrebno pretirano izpostavljanje soncu. Zdravemu odraslemu človeku poleti zadostuje že čas, ko nekajkrat na teden hodi iz avta v trgovino, je s primerom ponazorila Planinšek Ručigaj. Takšno je tudi stališče Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da so »majhne količine UV-sevanja koristne za zdravje in imajo bistveno vlogo pri nastajanju vitamina D. Vendar je pretirana izpostavljenost povezana z negativnimi posledicami za zdravje, saj je UV-sevanje rakotvorno za ljudi.«

(S)poznajte svoja znamenja

Slovenija se uvršča med države, kjer je delež kožnega melanoma, povezanega z UV-sevanjem, okoli 90-odstoten. Med državami Evropske unije smo, glede na pojavnost te bolezni, na visokem 8. mestu. Za kožnim nemelanomskim rakom zboli okoli 3000 ljudi na leto, za invazivno obliko kožnega melanoma pa skoraj 700.

Pri nanosu kreme ne bodite varčni. FOTO: Getty Images/istockphoto 
Pri nanosu kreme ne bodite varčni. FOTO: Getty Images/istockphoto 

Planinšek Ručigaj glede preventive in zaščite pred nastankom kožnega melanoma poudarja, da je pomembno poznati znamenja, ki jih ima vsak posameznik na koži. Dobro jih je fotografirati in opazovati, sicer pa se ravnati po pravilu ABCDE oz. pravilu grdega račka – nekaj, kar je drugačno kot drugo, je tisto, kar nas lahko skrbi.

»Vedeti moramo, da približno 25 odstotkov melanomov nastane iz že obstoječih znamenj. Kadar znamenja niso lepa, okrogla, kadar niso simetrična, tedaj že obstaja nevarnost, da gre morda za melanom. Prav tako, kadar je rob neenakomeren, nepravilen. Tudi drugačna barva lahko kaže, da se je znamenje morda začelo spreminjati. Kadar na melanomu opazimo drobno ranico, je mogoče, da so že nastali zasevki,« je opozorila na problematična znamenja. Pri tem gre lahko tudi za kakšno od vrst nemelanomskih kožnih rakov, kot sta bazalnocelični karcinom in skvamoznocelični karcinom, pri katerih se pojavijo drobne ranice, ki se ne zacelijo.

Moški so dovzetnejši za poškodbe kože z UV-sevanjem, zato bi morali skrbeti za ustrezno zaščito pred soncem. FOTO: Ridofranz Getty Images/istockphoto
Moški so dovzetnejši za poškodbe kože z UV-sevanjem, zato bi morali skrbeti za ustrezno zaščito pred soncem. FOTO: Ridofranz Getty Images/istockphoto

Slabo zavedanje o nevarnostih

Ozaveščanje ljudi o teh nevarnostih je ključno, ob čemer pa skrbijo izsledki raziskave dermatologov, ki kažejo, da se v splošnem nevarnosti sonca ne zavedamo vedno bolj, temveč manj in da se veliko ljudi pred soncem sploh ne zaščiti. Problematična je prav tako nezadostna zaščita, ko kreme ne nanesemo dovolj in na vse izpostavljene dele telesa. Zato je Tanja Planinšek Ručigaj še enkrat poudarila: »Treba se je držati priporočil, ki jih ponavljamo vsakič znova: izogibati se moramo soncu takrat, ko je najmočnejše, to je med 10. in 16. uro. Uporabljamo mehansko zaščito pred soncem, torej oblačila, klobuk in očala. Šele na tretjem mestu je uporaba pripravkov za zaščito pred soncem, ki jih moramo nanesti v zadostni količini. Če bomo se držali teh pravil, je možnost, da bomo zboleli za kožnim melanomom, majhna.«


Besedilo je bilo objavljeno v oglasni prilogi Aktivni & zdravi

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije