Posebno suho sadje, poseben postopek za izvrsten okus
Liofilizacija odstrani vodo in ohrani strukturo, barvo in aromo; tako sušeno sadje in zelenjavo hranimo v zaprtih steklenih kozarcih in uporabimo predvsem kot dodatek jedem.
Odpri galerijo
Za liofilizacijo morda še niste slišali, za sušenje zelenjave in sadja z globokim zamrzovanjem pa morda, saj se na trgu pojavlja vse več proizvodov, pripravljenih po tem precej zapletenem postopku. Gre za enega od načinov konzerviranja hrane, ki je zadnjih nekaj let vse bolj popularen, ker pa je dolgotrajen in se pri njem porabi veliko energije, so proizvodi precej dragi.
S postopkom liofilizacije dobimo suho sadje in zelenjavo, ki pa se precej razlikuje od klasično posušene. Za klasično sušeno sadje in zelenjavo vemo, da spremeni obliko in strukturo, kar je vidno navzven, spremeni se tudi biokemična sestava plodov. Večina posušenih sadežev je mehkih, liofilizirani pa so suhi in hrustljavi pa tudi lahki, kot recimo koščki stiropora, poleg tega ohranijo obliko. Medtem ko pri običajnem sušenju sadje ali zelenjavo izpostavimo toplemu zraku – sušimo lahko denimo na soncu, v pečici ali v posebnih aparatih, sušilnikih –, je liofilizacija postopek sušenja z globokim zamrzovanjem, pri čemer iz plodov odstranijo vodo.
Ko so plodovi zamrznjeni, sledi zmanjševanje tlaka in dodajanje toplote, s čimer se sproži postopek sublimacije. Pri tem se zamrznjena voda v plodovih iz trdnega spremeni v plinasto agregatno stanje. Ker temperatura pri tem ne preseže 30 stopinj, plodovi ohranijo obliko pa tudi barvo, okus in aromo. In kar je najpomembneje: tudi koristne snovi, na primer vitamine in minerale.
Liofilizirani plodovi so zelo lahki, v primerjavi z zamrznjenimi na primer kar desetkrat. Nekatere med postopkom zmeljejo, tako da nastane grob prah, na ta način lahko pripravijo tudi sadni ali zelenjavni čips. Jagodičevje na primer je zelo primerno za liofilizacijo celih plodov, saj so dovolj majhni.
Tovrstni plodovi so zelo uporabni v kuhinji, grobo nariban paradižnik na primer uporabimo za obogatitev številnih jedi: potresemo ga po rižoti, juhi ali testeninah, s suhim sadjem pa popestrimo jutranjo porcijo kosmičev.
Liofilizirani plodovi imajo močan okus in vonj, zato jih ni treba uporabljati v velikih količinah, ravno nasprotno, odmerimo jih bolj skopo, z žlico. Kupimo jih lahko tudi pri nas, in sicer v bolje založenih trgovinah z zdravo hrano.
S postopkom liofilizacije dobimo suho sadje in zelenjavo, ki pa se precej razlikuje od klasično posušene. Za klasično sušeno sadje in zelenjavo vemo, da spremeni obliko in strukturo, kar je vidno navzven, spremeni se tudi biokemična sestava plodov. Večina posušenih sadežev je mehkih, liofilizirani pa so suhi in hrustljavi pa tudi lahki, kot recimo koščki stiropora, poleg tega ohranijo obliko. Medtem ko pri običajnem sušenju sadje ali zelenjavo izpostavimo toplemu zraku – sušimo lahko denimo na soncu, v pečici ali v posebnih aparatih, sušilnikih –, je liofilizacija postopek sušenja z globokim zamrzovanjem, pri čemer iz plodov odstranijo vodo.
Ko so plodovi zamrznjeni, sledi zmanjševanje tlaka in dodajanje toplote, s čimer se sproži postopek sublimacije. Pri tem se zamrznjena voda v plodovih iz trdnega spremeni v plinasto agregatno stanje. Ker temperatura pri tem ne preseže 30 stopinj, plodovi ohranijo obliko pa tudi barvo, okus in aromo. In kar je najpomembneje: tudi koristne snovi, na primer vitamine in minerale.
Liofilizirani plodovi so zelo lahki, v primerjavi z zamrznjenimi na primer kar desetkrat. Nekatere med postopkom zmeljejo, tako da nastane grob prah, na ta način lahko pripravijo tudi sadni ali zelenjavni čips. Jagodičevje na primer je zelo primerno za liofilizacijo celih plodov, saj so dovolj majhni.
Tovrstni plodovi so zelo uporabni v kuhinji, grobo nariban paradižnik na primer uporabimo za obogatitev številnih jedi: potresemo ga po rižoti, juhi ali testeninah, s suhim sadjem pa popestrimo jutranjo porcijo kosmičev.
Jagodičevje je primerno za sušenje celih plodov.
Liofilizirani plodovi imajo močan okus in vonj, zato jih ni treba uporabljati v velikih količinah, ravno nasprotno, odmerimo jih bolj skopo, z žlico. Kupimo jih lahko tudi pri nas, in sicer v bolje založenih trgovinah z zdravo hrano.