IMUNSKI SISTEM
Poskrbimo za mavrico za srce in možgane
Z zdravo prehrano in drugimi dobrimi navadami lahko okrepimo sposobnost našega imunskega sistema.
Odpri galerijo
Poleti uživajmo živila, polna vode. FOTO: G-stockstudio/Getty Images
Naš imunski sistem je zelo zapleten, tkiva in celice delajo skupaj, da bi nas obvarovali pred vsiljivci, na milijone antigenov je sposoben prepoznati in lahko proizvede vse, kar potrebuje, da bi uničil bakterije in viruse. A le, če dela pravilno, na to pa lahko znatno vplivamo z načinom življenja: nezdrava prehrana, premalo gibanja, pomanjkanje spanca ga slabijo. V tem primeru pa nas lahko premagajo virusi, bakterije in drugi patogeni in zbolimo.
Zdrave navade pa ga krepijo, kar je tudi znanstveno potrjeno. Prehrana nam tako daje glavno zaščito v boju proti okužbam, zlasti pomembni so vitamini A, C, D, E in B6 ter minerali cink, selen in železo. S njimi so bogati korenje, sladki krompir, paprike, jagode, mandlji, avokado, losos, tun, piščančje prsi.
Vitamini so močni antioksidanti, ki vzdržujejo močan imunski sistem, blažijo učinek prostih radikalov in nevtralizirajo škodo, ki jo ti povzročajo.
Za dobro zdravje so nujne tudi beljakovine, potrebujemo jih za izgradnjo tkiva, za kri, lase, protitelesa, encime ... Znanstveniki so izračunali, da potrebujemo vsaj 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže na dan, da bi se ognili boleznim. Nezadosten vnos beljakovin škodljivo vpliva na T-celice, ki so nujni del imunskega sistema. Beljakovine vsebujejo veliko cinka, ki pomaga pri proizvodnji belih krvničk, te pa se borijo proti okužbam; dober vir nemastnih beljakovin so piščančje in puranje meso, govedina, morski sadeži, jajca, stročnice.
Organizem potrebuje tudi probiotike, ki skrbijo za zdravo črevesje, to pa je, zdaj že dobro vemo, nujno za zdrav organizem, tudi funkcioniranje imunskega sistema. Na krožniku bi se morala pogosteje znajti polnozrnata žita, iz katerih dobimo prehranske vlaknine, minerale, vitamine in druga hranila, pomembna za dobro delovanje organizma. Z uživanjem polnozrnatih žit spodbudimo metabolizem in delovanje črevesja, poleg tega bomo dlje siti, kar pomeni, da bomo manj segali po nezdravih prigrizkih ali se prenajedali.
Zadosten vnos vseh potrebnih hranil dosežemo povsem preprosto: na krožniku naj bodo vse barve mavrice. Rdeče jagode, češnje ali jabolka, oranžna buča, sladek krompir, korenje, mango, zelen kivi, brokoli, oljke, rumene hruška in banane pa ananas, modre borovnice in grozdje ... Bolj raznovrstna in barvita bo vaša prehrana, večji spekter hranil boste pojedli. In ne pozabite na vodo, tudi dobra hidriranost organizma namreč pripomore k zdravju imunskega sistema. Najboljša je voda, privoščimo pa si tudi živila, bogata z njo, na primer lubenico, melono, kumare.
Zdrave navade pa ga krepijo, kar je tudi znanstveno potrjeno. Prehrana nam tako daje glavno zaščito v boju proti okužbam, zlasti pomembni so vitamini A, C, D, E in B6 ter minerali cink, selen in železo. S njimi so bogati korenje, sladki krompir, paprike, jagode, mandlji, avokado, losos, tun, piščančje prsi.
Bolj raznovrstna in barvita bo vaša prehrana, večji spekter hranil boste pojedli.
Vitamini so močni antioksidanti, ki vzdržujejo močan imunski sistem, blažijo učinek prostih radikalov in nevtralizirajo škodo, ki jo ti povzročajo.
Za dobro zdravje so nujne tudi beljakovine, potrebujemo jih za izgradnjo tkiva, za kri, lase, protitelesa, encime ... Znanstveniki so izračunali, da potrebujemo vsaj 0,8 grama beljakovin na kilogram telesne teže na dan, da bi se ognili boleznim. Nezadosten vnos beljakovin škodljivo vpliva na T-celice, ki so nujni del imunskega sistema. Beljakovine vsebujejo veliko cinka, ki pomaga pri proizvodnji belih krvničk, te pa se borijo proti okužbam; dober vir nemastnih beljakovin so piščančje in puranje meso, govedina, morski sadeži, jajca, stročnice.
Organizem potrebuje tudi probiotike, ki skrbijo za zdravo črevesje, to pa je, zdaj že dobro vemo, nujno za zdrav organizem, tudi funkcioniranje imunskega sistema. Na krožniku bi se morala pogosteje znajti polnozrnata žita, iz katerih dobimo prehranske vlaknine, minerale, vitamine in druga hranila, pomembna za dobro delovanje organizma. Z uživanjem polnozrnatih žit spodbudimo metabolizem in delovanje črevesja, poleg tega bomo dlje siti, kar pomeni, da bomo manj segali po nezdravih prigrizkih ali se prenajedali.
Ste danes že pojedli kaj barvitega? FOTO: Yulia Gusterina/Getty Images
Zadosten vnos vseh potrebnih hranil dosežemo povsem preprosto: na krožniku naj bodo vse barve mavrice. Rdeče jagode, češnje ali jabolka, oranžna buča, sladek krompir, korenje, mango, zelen kivi, brokoli, oljke, rumene hruška in banane pa ananas, modre borovnice in grozdje ... Bolj raznovrstna in barvita bo vaša prehrana, večji spekter hranil boste pojedli. In ne pozabite na vodo, tudi dobra hidriranost organizma namreč pripomore k zdravju imunskega sistema. Najboljša je voda, privoščimo pa si tudi živila, bogata z njo, na primer lubenico, melono, kumare.
