Poskrbite za mladosten um
Lažje spopadanje s stresom, boljše spanje in manj utrujenosti, boljša pozornost in spomin – vse to so prednosti različnih načinov sproščanja, med katere spada tudi meditacija. Ljudje s kroničnimi bolečinami lahko te ublažijo s pomočjo meditacije. Ljudje, ki meditirajo ali se drugače sproščajo, so bolj produktivni in bolj zaupajo vase, manj jih ogrožajo psihosomatske bolezni, kot so bolečine v želodcu, povišan krvni tlak, migrena ali bolečine v križu.
In kako pravzaprav meditiramo? Bistvo je, da se osredotočimo na eno stvar, na katero usmerjamo svoje misli. To je lahko denimo dihanje ali izgovarjanje določenih besed. Med meditacijo se nam pojavljajo druge misli, ki jih sicer opažamo, a se zanje ne menimo in preusmerimo misli k meditacijskemu sredstvu.
Meditacija je znanstveno dokazano učinkovita pri anksioznosti in depresiji. Idealno bi bilo, če bi lahko meditirali štirikrat na dan po deset ali 15 minut.
Pozornost na izkušnjo
Ena od zadnja leta aktualnih oblik meditacije je čuječnost. Gre za usmerjanje pozornosti na našo trenutno izkušnjo –
na tisto, kar počnemo, kar se dogaja okoli nas. Zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov in namer ter zunanjega dogajanja. Doživljanju se ne poskušamo izogniti niti ga nočemo zadržati ali spreminjati. Da bi dosegli čuječnost, si pomagamo z različnimi metodami. V trenutek tukaj in zdaj se postavimo s pomočjo osredotočenosti na dihanje, opazovanjem dogajanja v telesu (drže, počutja), prisotnostjo in čuječnostjo v gibanju. Čuječi smo lahko namenoma ali pa vadimo med vsakodnevnimi opravki, kot je umivanje zob. Bistvo čuječnosti je ohranjanje misli v sedanjem trenutku. Ni le tehnika, ampak proces spoznavanja, sprejemanja in spremembe. V eni od znanstvenih raziskav je pokazala izboljšan protivnetni odziv. Veliko se uporablja tudi v psihoterapiji.
Prinaša številne koristi za telesno in duševno zdravje.
Nekatere oblike meditacije pomagajo razviti boljše razumevanje samega sebe in vam tako omogočijo, da postanete najboljša možna verzija samih sebe. Druge nas naučijo prepoznati misli, ki so lahko škodljive ali samouničujoče. Ko se bolje zavedate svojih miselnih navad, jih lahko usmerite k bolj konstruktivnim vzorcem. Nekatere vrste meditacije krepijo pozitivne občutke in dejanja do sebe in drugih.
Meditacija dokazano ohranja um bolj mladosten. Študije pri ljudeh s starostno izgubo spomina so pokazale, da izboljša učinkovitost nevropsiholoških testov. Poleg boja proti starostni izgubi spomina lahko vsaj delno izboljša spomin pri bolnikih z demenco. Prav tako pomaga pri nadzoru stresa.
