Potreb po paliativni oskrbi vse več

Ker je svet še vedno v stiski pandemije, v kateri je paliativna oskrba še bolj potrebna, je dostop do dostojanstvene skrbi nadvse pomemben. Na onkološkem inštitutu (OI), kjer zdravijo bolnike z najtežjimi boleznimi, osnovno paliativno oskrbo izvajajo na vseh kliničnih oddelkih. Od prvega septembra deluje mobilna paliativna enota, ki je eden izmed petih novih mobilnih paliativnih timov. Kot pravijo na OI, ta pomeni dopolnitev dolgoletne dejavnosti inštituta v okviru Oddelka za akutno paliativno oskrbo (OAPO). Tukaj obravnavajo bolnike, ki potrebujejo specialistično paliativno oskrbo – ko se pojavijo kompleksnejši simptomi ali preplet več težje obvladljivih telesnih, psihičnih, socialnih in duhovnih simptomov. »Z dobrim sodelovanjem in organizacijo dela na Oddelku za akutno paliativno oskrbo, kar je terjalo kar nekaj napora, smo vseskozi dajali podporo bolnikom in njihovim svojcem tako na OI kot tudi prek 24-urne telefonske linije za bolnike, svojce in zdravstvene delavce po Sloveniji, ki skrbijo za bolnike z rakom. Kakovost dela na področju paliativne oskrbe na OI je primerljiva z najbolj razvitimi evropskimi onkološkimi centri, kar potrjuje tudi v tem tednu pridobljena akreditacija na področju zagotavljanja integrirane celostne paliativne oskrbe, ki smo jo prejeli od izjemno pomembne in mednarodno cenjene ustanove, Evropskega združenja za internistično onkologijo (ESMO),« je povedala strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana izr. prof. dr. Irena Oblak, dr. med.

Mobilna paliativna enota OI

V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, večinoma zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Ena od teh je rak, ki je v razvitem svetu največji javnozdravstveni problem. V Sloveniji na leto za njim zboli okoli 16.000 ljudi, okoli 30 odstotkov vseh smrti v Sloveniji je posledica raka. Ocene kažejo, da organizirana paliativna oskrba koristi kar 60 odstotkom umirajočim in 80 odstotkom bolnikom z napredovalim rakom.


Na OI so ugotovili, da je epidemija močno vplivala tudi na to področje. Potrebe so se zelo povečale. Kot je povedala vodja Oddelka za akutno paliativno oskrbo (OAPO) na OI asist. dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., so imeli pred epidemijo na oddelku v povprečju 220 obravnav, v letu 2020 pa se je delež povečal za skoraj 60 odstotkov. »Povečalo se je tudi število ambulantnih pregledov za skoraj 25 odstotkov, daleč največji skok v času epidemije pa beležimo pri konziliarnih pregledih, kjer je število naraslo za več kot sto odstotkov.« Podoben trend se nadaljuje letos, zato bodo delu potreb po celostni paliativni oskrbi poskušali zadostiti z novo mobilno enoto. »To je strokovna novost, s katero bomo dopolnili dosedanjo dejavnost paliativne oskrbe. Prvi odzivi bolnikov so pozitivni, saj jim obisk na domu in strokovna podpora sodelavcev mobilne paliativne enote OI veliko pomenijo.«

Enota obiskuje bolnike z rakom v osrednjeslovenski regiji, ki obsega 25 občin oz. 26 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. Obiskujejo bolnike z rakom, tudi tiste, ki niso bili obravnavani na OI. Obiske izvajajo na domu ali v drugih ustanovah zunaj OI, npr. domovih za starejše občane.


Koordinatorica paliativne oskrbe na OI Marjana Bernot, dipl. m. s., je povedala, da so v prvem mesecu delovanja z mobilno paliativno enoto obiskali 27 bolnikov, nekatere tudi večkrat, odvisno od potreb in stisk, ki jih doživljajo bolniki in svojci.
»Največkrat so bili razlog obiska neurejena bolečina in simptomi, ki se pojavijo v zadnjih dneh življenja. Svojci pa so potrebovali podporo in potrditev, da tisto, o čemer so bili podučeni, delajo prav.« To, da so dosegljivi in jih lahko kadar koli pokličejo, zlasti pomirja svojce, pravi. »Ob obiskih na domu se je med nami zgradil drugačen, bolj intimen odnos, ki nas je v za družino občutljivih trenutkih močno povezal. In to je bistvo našega dela v paliativni oskrbi – skrb, odnos in dosegljivost.«