Povzroči lahko slepoto

Starost, povišan očesni pritisk, kratkovidnost in daljnovidnost, družinska obremenjenost, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, očesne poškodbe, manjša centralna debelina roženice in migrene so nekateri od dejavnikov tveganja, ki povečujejo možnosti za pojav glavkoma. Minuli teden je minil v znamenju ozaveščanja o tej očesni bolezni, ki ji zaradi počasnega poteka in neočitnih simptomov mnogi pravijo tihi uničevalec vida.

Polovica se jih ne zaveda bolezni

Če glavkoma ne odkrijemo pravočasno, lahko povzroči nepopravljive okvare na vidnem živcu, kar lahko dolgoročno privede tudi do slepote. Združenje oftalmologov je tako tudi letos poudarjalo pomen preventive in zgodnje diagnoze, ki lahko omogočita ustrezno zdravljenje in preprečevanje najhujših zapletov. »Glavkom je kronična napredujoča degenerativna motnja vidnega živca, ki povzroča značilne poškodbe vidnega polja. Brez ustreznega zdravljenja lahko bolniki celo oslepijo. Pravzaprav je glavkom drugi najpogostejši vzrok za slepoto, in kar je najbolj pomembno, je nepovraten,« je ob tednu glavkoma pojasnila oftalmologinja Barbara Cvenkel. Oftalmolog Tomaž Gračner je poudaril, da se s starostjo možnosti za pojav glavkoma občutno povečajo, bolezen pa zmanjšuje kakovost življenja bolnikov, saj slabo vidijo, so občutljivi za svetlobo, imajo težave pri globinskem vidu in pri prehajanju s svetlega na temno in obrnjeno, podaljšuje se jim čas prilagajanja na sprejemanje slike in posledično se jim slabšajo sposobnosti vožnje. »Ker približno 50 odstotkov bolnikov sploh ne ve, da imajo glavkom, ne vemo natanko, koliko jih je v Sloveniji. Na podlagi različnih študij ocenjujemo, da imajo v populaciji od 40 do 80 let glavkom približno od 2,5 do trije odstotki ljudi. Po 80. letu pa se pogostost bolezni zelo poveča, ocenjujemo, da jih je med osmimi in dvanajstimi odstotki,« še meni Gračner.

Kot rečeno, bolezen dolgo poteka neopazno in napreduje počasi, okvare vidnega živca pa običajno zaznamo šele, ko je škoda velika, nepopravljiva. Strokovnjaki zato svetujejo redne preglede pri oftalmologu, tisti z dejavniki tveganja in glavkomom v ožjem družinskem krogu pa naj se posvetujejo že pred 35. letom. Ker je glavkom velikokrat povezan s povišanim očesnim pritiskom, ga navadno zdravimo s kapljicami za nižanje očesnega pritiska, ki jih bolnik uporablja enkrat ali večkrat na dan. Če terapija s kapljicami ni dovolj učinkovita, se glavkom lahko zdravi tudi z operacijami ali laserjem, ob zanemarjanju zdravnikovih navodil in opuščanju terapije pa lahko bolezen napreduje in povzroči trajno izgubo vida. Za zdravje oči skrbimo tudi z redno aerobno vadbo, ki pomaga uravnavati očesni tlak, naš organ vida pa varujejo tudi živila, ki vsebujejo vitamine A, B2 in B3 ter maščobne kisline omega-3. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za različnimi očesnimi boleznimi trpi približno 2,2 milijarde ljudi, vsaj milijardo primerov pa bi lahko preprečili. Ema Bubanj