Poznate sorodnico špinače? Uporabljamo jo kot žito

Kvinoja je pri nas malo znano živilo, za katero večina misli, da je žitarica. Na pogled je podobna proseni kaši pa tudi uporablja se podobno. Primerjamo jo lahko z ajdo, ki jo ravno tako zaradi uporabnosti uvrščamo med žita, botanično pa je sorodnica rdeče pese in blitve. Je enoletna rastlina, ki zraste do dva metra v višino. Na olesenelem steblu rastejo široki listi, na vrhu rastline pa požene socvetje zelenih cvetov, v katerih se razvijejo okoli dva milimetra veliki plodovi oziroma semena različnih barv.
V prehrani uporabljamo semena kot žita, liste pa kot zelenjavo. Najpogosteje najdemo bela semena, lahko so tudi rdeče ali črne barve, to je odvisno od sorte.

Kvinoja izvira iz Južne Amerike in je več tisoč let stara kulturna rastlina, poleg krompirja in koruze je bila osnovna hrana starih ljudstev. V Peruju, Čilu in Boliviji so jo Inki gojili na terasastih poljih, kjer uspeva še danes. Zaradi izjemnih prehranskih lastnosti, danes vemo, da vsebuje veliko beljakovin in rudnin, so jo stara južnoameriška ljudstva prav po božje častila. Uporabili so celo rastlino, zrna so zmleli v moko za kruh, liste so uživali kot zelenjavo, stebla pa so porabili za kurjavo.

Zanimivo je, da so jo španski zavojevalci prav zaradi tega, ker je bila tako po božje cenjena, prepovedali, da bi izkoreninili poganske običaje, staroselce pa prisilili, da so začeli gojiti žito. Pozneje se je vrnila na polja in mize, vnovičen razcvet pa je doživela pred nekaj desetletji, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Tako je k nam prišla pozno, pravzaprav je postala priljubljena šele v zadnjih letih, ko se je pojavila na naših trgovskih policah. K temu gotovo pripomore cena, kvinoja je namreč precej draga, celo v primerjavi z ajdovo kašo, zlasti pa s poceni proseno kašo. Medtem ko kilogram prosene kaše dobimo že za dva evra in ajdove za štiri, je najnižja cena kvinoje, ki smo jo izbrskali v spletni trgovini, kar osem evrov, najdražji kilogram pa kar 20.

Če jo primerjamo z žiti, vsebuje več in boljše hranilne sestavine, na primer esencialne aminokisline, kot je lizin, in velike količine kalcija, fosforja in železa. Uporabljamo jo namesto testenin, riža, žitnih in drugih kaš, med kuharji in nutricionisti pa je vse bolj cenjena.