Pozor! Onesnažen zrak škodi možganom
Strokovno pregledane ugotovitve, objavljene v reviji Environmental Health, kažejo, da že dve uri izpostavljenosti dizelskim izpušnim plinom povzroči slabšo funkcionalno povezanost možganskih celic.
»Več desetletij so znanstveniki menili, da so možgani verjetno zaščiteni pred onesnaženim zrakom. Ta študija, prva tovrstna na svetu, pa dokazuje povezavo med onesnaženjem zraka in kognicijo,« poudarja avtor študije, profesor dr. Chris Carlsten, vodja organizacije Canada Research Chair na področju okoljskih bolezni pljuč na univerzi v Britanski Kolumbiji.
Raziskovalci so 25 zdravih odraslih izpostavili dizelskim izpušnim plinom v različnih časovnih intervalih. Po koncu so izmerili njihovo možgansko aktivnost s funkcijsko magnetno resonanco fMRI. Analizirali so spremembe v možganski mreži, gre za mrežo notranjih povezav med različnimi področji možganov, ki imajo pomembno vlogo pri spominu in razmišljanju. Rezultati so razkrili, da so bile možganske povezave pri osebah ob izpostavljenosti dizelskim izpušnim plinom slabše kot tedaj, ko so prostovoljci vdihovali filtriran zrak.
Od 13. do 17. marca poteka teden možganov, mednarodna akcija ozaveščanja o tem pomembnem organu. Letos jih bomo spoznavali skozi prizmo jezika. Prek svojevrstnih možganskih mehanizmov, ki botrujejo našemu preoblikovanju misli v zvočno obliko, lahko opazujemo, kako jezik zrcali drobce našega razumevanja sveta. Jezik vpliva tudi na naše psihološke značilnosti ter samozavedanje, sporočajo organizatorji in še: »Spraševali se bomo, kako lahko poškodbe možganov vplivajo na verbalno izražanje, kaj vse nam o okvarjeni povezavi med jezikom in možgani povedo afazije in motnje govora ter kakšno vlogo ima ob tem spomin.«
»Že dolgo vemo, da je spremenjena funkcionalna povezanost v možganski mreži povezana s slabšo kognitivno dejavnostjo in simptomi depresije, zato je skrb vzbujajoče odkritje, da onesnaženost s prometnimi izpusti moti prav te mreže. Potrebne bodo še dodatne raziskave, da bomo bolje razumeli funkcionalne vplive teh sprememb,« je komentirala soavtorica študije, profesorica psihologije na univerzi v Viktoriji dr. Jodie Gawryluk, in dodala, da onesnaženje zraka zaradi prometa morda vpliva na naše razmišljanje ali sposobnost dela.
Grožnja zdravju
K sreči so tovrstne spremembe na možganih le začasne in se delovanje vrne v normalno stanje, ko je zrak spet čist, pravijo raziskovalci. Dr. Carlsten predvideva, da bi bilo verjetno drugače ob dolgoročni izpostavljenosti. Pozorni moramo torej biti na to, kakšen zrak dihamo, in poskušamo kolikor je mogoče zmanjšati izpostavljenost potencialno škodljivim onesnaževalcem.
Če se vozite s kolesom, izberite manj prometno pot.
»Dvakrat premislite, preden boste v avtomobilski koloni odprli okno. Pomembno je zagotoviti, da zračni filter v avtomobilu dela, če se vozite s kolesom, izberite manj prometno pot,« svetuje. Študija se je sicer ukvarjala s prometnim onesnaženjem, a dr. Carlsten meni, da imajo verjetno tudi druge vrste onesnaženja, ki nastane z izgorevanjem, podoben učinek. »Onesnaženje zraka je dandanes prepoznano kot največja okoljska grožnja človeškemu zdravju, opazujemo lahko naraščajoče posledice njegovega vpliva na vse glavne organe v telesu,« opozarja znanstvenik.
