Pozor! Poletni virusi ne počivajo
Ker poleti več potujemo, je tudi tveganje za zbolevanje večje. Za okužbo s poletnimi virusi so dovzetni ljudje vseh starostnih skupin. Prizadenejo lahko majhne otroke, kronične bolnike in starejše.
Kot pravi Irena Kumelj, dr. med., specialistka pediatrije iz Medicinskega centra Barsos, se najpogosteje okužimo z rotavirusi, adenovirusi, norovirusi, B coxsackie virusi, echovirusi in enterovirusi. Ti lahko povzročajo prehlad in izcedek iz nosu, pa tudi trebušne težave z drisko in bruhanjem, redkeje meningitis in vnetje srčne mišice.
70 različnih
Med najpogostejšimi okužbami so enteroviroze, pojavljajo se poleti in jeseni, povzroča pa jih več kot 70 različnih enterovirusov. Povzročajo povišano temperaturo in prebavne motnje, ki jih spremljata driska in bruhanje. Tovrstne viroze so najpogostejše težave, zaradi katerih poleti obiščemo zdravnika, pravi sogovornica.
»Najdovzetnejši za obolenje so otroci med 4. in 12. letom starosti. Enteroviruse najdemo v slini, nosni sluzi in okuženem blatu, bolezen pa se prenaša predvsem prek umazanih rok in kapljično, s kihanjem in kašljanjem, ter z neposrednim stikom z okuženimi površinami. Higiena je torej ključni korak v preventivi.«
Poleti ji je treba večjo skrb nameniti med dopustovanjem v tujini, v krajih, kjer sta vprašljiva pitnost vode in užitnost svežega sadja in zelenjave. Verjetno je odveč poudarjati, da je driska med potovanjem skrajno nadležna in izčrpavajoča, pravi specialistka pediatrije.
Slabost, bruhanje
Higiena igra ključno vlogo, kajti okužimo se lahko prek umazanih rok, onesnažene vode, ki v nekaterih krajih ni primerna za pitje, v tem primeru ves čas pijemo ustekleničeno, ali pa hrane, ki se na vročini hitro pokvari.
»Prav pri zastrupitvi s hrano, strupi bakterij, npr. stafilokokov, povzročijo slabost in ekscesivno bruhanje,« pravi Irena Kumelj in opozarja, da je treba biti na to posebno pozoren. »Da bi preprečili okužbe, se priporočata dosledna higiena rok ter higienska obdelava hrane in pijače. Prav tako je izjemnega pomena, da bolnih otrok starši ne vodijo v vrtec, saj se na tak način okužbe širijo.«
Pri okužbi je najpomembnejše nadomeščanje izgubljene tekočine in soli.
Črevesne nalezljive bolezni se kažejo s slabostjo, bruhanjem, krči v trebuhu, drisko, lahko tudi s povišano telesno temperaturo. Če se okužimo, je najpomembnejše nadomeščanje izgubljene tekočine in soli. Pozorni moramo biti na to, da takrat zaužijemo na dan najmanj dva do tri litre tekočine in dodatno vso tekočino, ki jo izgubimo zaradi bolezni oziroma driske, bruhanja in potenja, še opozori Kumljeva in svetuje, da je, če so težave hujše in nadomeščanje tekočine s pitjem ni mogoče, nujen posvet z zdravnikom oziroma zdravljenje z infuzijami v bolnišnici.
Hrane ne pogrevajte
Poletnim virozam se lahko izognemo že s preprostimi ukrepi, pravi sogovornica.
»Priporoča se redno umivanje rok pred jedjo, po uporabi stranišča in po druženju, posebno če ste se zadrževali v prostoru, kjer je bilo veliko ljudi. Vlažni robčki naj bodo vedno pri roki. Če nimate dostopa do tekoče vode in mila, lahko za silo uporabite tudi razkužilo.« Pred pripravo je priporočljivo tudi temeljito oprati sadje in zelenjavo, predvsem tiste sadeže, ki jih boste zaužili surove, svetuje sogovornica.
Med najpogostejšimi okužbami so enteroviroze.
»Za nekaj minut jih namočite v vodo, ki ste ji dodali žličico sode bikarbone, in sperite pod tekočo vodo.« Poleti vsa pokvarljiva živila shranjujemo v hladilniku. Po potrebi jih pred uporabo prekuhamo ali drugače toplotno obdelamo. Tudi pogrevanje hrane poleti ni preveč priporočljivo, opozarja Irena Kumelj: »Če ste lačni in je vaša edina izbira hrana dvomljivega slovesa, raje počakajte na naslednjo, zanesljivo priložnost.«
