Pozor! To so največji dejavniki tveganja za vnetje sečil
Ženske so zanje veliko bolj dovzetne, saj je sečnica krajša kot pri moških in imajo bakterije krajšo pot do mehurja. Tako je verjetnost, da se bo pri ženski razvilo vnetje sečil vsaj enkrat v življenju, kar 50-odstotna. Zlasti pa v obdobju menopavze.
Zaradi upada hormona estrogena v menopavzi nastanejo spremembe v nožnici in sečnici, ki povečajo občutljivost za vnetje mehurja in sečnice. Kot velja za večino bolezni, je večje tveganje tudi pri tistih, ki imajo slab imunski sistem, sladkorno bolezen ali okrevajo po nekaterih operativnih posegih.
Najpogostejša simptoma vnetja sta pekoča bolečina pri uriniranju in bolečina za sramno kostjo. Uriniranje je pogosto, pojavi se nuja po takojšnjem uriniranju, urina je malo, pogosto je moten, občasno krvav, tudi neprijetnega vonja.
Če se vnetje razširi na ledvice, se pojavijo povišana temperatura z mrzlico ter slabost in bolečine.
Dejavniki tveganja
Okužbe sečil, predvsem spodnjega dela sečnega trakta, pogosteje pestijo ženske. Domnevno celo do osemkrat pogosteje, predvsem zato, ker je sečnica pri njih veliko krajša kot pri moških.
Ker sta anatomsko blizu nožnica in zadnjična odprtina, je sečnica hitro v stiku z izločki iz vagine ter črevesne odprtine, bakterije lažje vstopajo v sečila in do mehurja, tam pa se razrastejo in povzročajo vnetja.
Med povzročitelji okužbe spodnjih sečil, predvsem vnetja sečnega mehurja, prevladuje črevesna bakterija Escherichia coli (E. coli). Odgovorna je za 70 do 95 odstotkov okužb sečnega mehurja pri obeh spolih. Drugi mikroorganizmi, ki povzročajo težave, so virusi in glivice.
Ker so mikroorganizmi normalno prisotni v telesu, E. coli pa predvsem v debelem črevesju, je obvezna dosledna pravilna higiena po odvajanju urina in blata – to je brisanje in umivanje od spredaj nazaj –, da se ne razširijo v ustje sečnice.
Med dejavnike tveganja za nastanek okužbe sečil pri ženskah štejemo pogostejše spolne odnose, uporabo tamponov, ki pritiskajo na sečnico in jo dražijo, ter zadrževanje manjših količin seča v mehurju.
Zaradi genetske predispozicije so nekatere sicer zdrave ženske dovzetnejše za tegobo, a med vzroke, zakaj se okužba prenese iz okolice na sluznico mehurja, kjer poškoduje njeno naravno odpornost, je posebno poleti mogoče prišteti tudi kopanje v bazenih s klorirano vodo, nošnjo mokrih kopalk in vlažnega spodnjega perila – večinoma zaradi potenja – ter uporabo antiseptičnih sredstev za umivanje ter dezodorantov na intimnih predelih.
Tipični znaki vnetja
Da gre za vnetje sečnega mehurja, je mogoče sklepati po nekaterih tipičnih znakih, kot so nenadno pogostejše odvajanje manjših količin urina, pekoč in boleč občutek med praznjenjem mehurja, ki ga spremljata urin spremenjene barve – v njem je lahko tudi kri – in neprijeten vonj.
Nanj nakazuje tudi topa bolečina v spodnjem delu trebuha, ki se širi predvsem okoli sramne kosti. Okužba mehurja v večini primerov ni zelo resna težava, je pa nadležna.
Če se simptomi v dveh dneh ne umirijo, je treba obiskati zdravnika, kajti če stanja ne zdravimo, se lahko okužba razširi navzgor do ledvic, kar povzroča hude bolečine v hrbtnem predelu v višini ledvic in lahko vodi v okužbe ledvic ali celo njihove trajne okvare.
Hormonske spremembe
Možnosti za vnetje mehurja so pri ženskah veliko večje tudi zaradi hormonskih sprememb. Pogosta so med nosečnostjo, vendar tudi zato, ker plod vse bolj pritiska na mehur in otežuje njegovo popolno izpraznitev, s tem pa povzroči zastajanje urina.
Ponavljajoče se vnetje mehurja je pogostejše tudi v menopavzi; pomanjkanje hormona estrogena povzroči spremembe v naravni nožnični flori in tanjšo sluznico sečnega trakta.
Občutljivost za prehod bakterij in vnetje mehurja še poveča »odprtost« izhoda sečne cevi. Dovzetnejši so ljudje z oslabljenim imunskim sistemom in sladkorni bolniki.
Zdravljenje
Kronične oblike je mogoče lajšati z antibiotičnim zdravljenjem, a če okužba ni zapletena, bo morda poleg že omenjene ustrezne intimne higiene in čim bolj rednega uriniranja zadostovalo pitje dovolj vode in čajev, ki delujejo protivnetno in diuretično – denimo iz koprive, brezovih listov in listov vednozelenega gornika – in bodo lahko učinkovito sprali E. coli iz mehurja in s sten sečil.
Pomagajo tudi pripravki iz brusnic, ki vsebujejo elagno kislino in preprečujejo lepljenje bakterij na sluznico urinarnega trakta. Če se težave ne izboljšajo, sta potrebna pregled urina v laboratoriju in ciljana antibiotična terapija.
Za dodatno zdravljenje pri ženskah v pomenopavzi se lahko lokalno uvede estrogen, s čimer se izboljša delovanje sluznice nožnice in sečnice.
