Prave Mozartove kroglice

Leta 1890 je Paul Fürst, slaščičar, ki se je kalil že v Nici, Budimpešti in na Dunaju, v Salzburgu odprl svojo trgovino in se odločil, da bo namesto že priljubljenih pralinejev izdelal čokoladno kroglico s polnilom iz pistacije, marcipana in nugata, ki je danes svetovno znana sladka pregreha in tradicionalni sinonim za to čudovito baročno mesto. Da jo je poimenoval po Mozartu, ni naključje. Čeprav je od skladateljeve smrti minilo že 99 let, so se Salzburžani dobro zavedali, da jim njegovo ime prinaša dobiček. Pritaknili so ga številnim izdelkom, celo pasti za loščenje čevljev. Čokoladna slaščica, za katero je Paul Fürst 15 let pozneje prejel celo zlato medaljo v Parizu, je zgolj sledila smernicam.


Že kmalu so začele nastajati kopije, originalne pa so samo tiste Mozartove kroglice, ki jih enako kot na začetku še danes izdeluje peta generacija Fürstovih potomcev. Izvirni recept je sicer skrivnost in se je v družini prenašal iz roda v rod od ust do ust, ne da bi ga zapisali ali patentirali. Kupimo jih lahko samo v Salzburgu, v štirih njihovih trgovinah, ali v Fürstovi spletni trgovini, ki jih dostavlja strankam znotraj Evropske unije. V nasprotju z najbolj znanimi in razširjenimi Mirabellovimi so Fürstove kroglice ovite v srebrno-modro folijo z Mozartovo podobo, na njih pa piše, da so originalne. Edini lahko uporabljajo to oznako.


Ker so izdelane ročno, so nesimetrične, malce večje, vidi pa se tudi, kje je bila luknjica za slaščičarsko paličico, ki so jo naknadno prekrili s čokolado. Vedno so sveže, njihov rok trajanja je krajši, šest do osem tednov, ne vsebujejo konzervansov, vztrajajo pa pri kakovostnih, čeprav dražjih sestavinah, saj si prizadevajo za ohranjanje prvotnega okusa in tradicije, ne pa množično prodajo, pravi sedanji lastnik Martin Fürst. Pistacije, lešniki, mandlji, kakavovo maslo in marcipan v kroglici kupujejo pri stalnih dobaviteljih. Marcipan in nugat nato nanesejo na paličico, pomočijo v čokolado in na koncu zadelajo luknjico. Kakovost in tradicionalna izdelava se poznata tudi na ceni, 1,40 evra, ta pa se ne zdi več tako visoka ob misli, koliko truda in ročnega dela 60 zaposlenih je vloženega v vsako. Okus je v primerjavi z bolj znanimi zlato-rdečimi polnejši, čokolada je malce temnejša in rahlo bolj grenka, občutno manj sladke so, in ker so večje, že pravi mali sladki obrok.


Lastnik izrecno poudarja, da si ne želijo občutne širitve niti novih trgovin, saj je proizvodnja že zdaj na zgornji meji njihovih zmogljivosti. Niti ne razmišljajo o novih okusih, spreminjanju recepta ali drugih inovacijah. Salzburg ima devet milijonov obiskovalcev, od tega zgolj v božičnem času milijon in pol, kar je dovolj velik trg za njihovo sladko pregreho. Če ga obiščete, jih torej ne pozabite poskusiti, najbolje v Fürstovi prvi trgovini v starem mestnem jedru na Alter Marktu, kjer jih prodajajo že več kot 130 let.