Praznovanje po novem (TRIJE RECEPTI)
Tradicija je kot klopčič volne, iz katerega vlečemo nit in jo podajamo naprej; izolacija bo minila, prazniki pa bodo vedno, dokler bomo čutili, da smo povezani z življenjem in drug z drugim.
Odpri galerijo
FOTOGRAFIJE: Hana Splichal
Tradicijo si predstavljam kot klopčič volne, iz katerega vlečemo nit in jo podajamo naprej. Držimo jo kot tiho, neopazno vez s svojimi predniki, z naravo, po svoje tudi z onstranstvom. Klopčič je neskončen, nikoli ga ne zmanjka in kadar koli se lahko oprimeš niti, da se ne izgubiš. Vse, kar se je zgodilo, kar se dogaja in kar se še bo, se pretaka po njej. Tam so ritmi morja in vetra, lune in sonca, upanja in večnega življenja. Tradicija kot nit obljublja, da bo še vse dobro, saj je bilo tako že velikokrat. To so mi povedali tudi stari starši in najljubši pisatelji, igralci, pesniki, tako je zapisano v kuharskih receptih iz prejšnjih generacij, to pripovedujejo veje stoletnega hrasta.
V moji družini si podajamo zgodbo o pogumni ženski, ki je v težkih časih vojne prečkala reko pod lesenim mostom, po katerem je korakal stražar. Ni bila sama, v naročju je držala najmlajšega otroka, druga dva sta se oklepala njenih nog. Ko so prišli varno na drugi breg, ne da bi kdo zajokal ali glasno štrbunknil, so mokri in prestrašeni pešačili vsaj še deset kilometrov do sorodnikov, ki so živeli na hribu nad vasjo, na varnem ozemlju.
V družinskem albumu je velikonočna fotografija ženske z velikim, mirnim obrazom, njene oči so tople in gledajo naravnost v kamero. Na kolenih ji sedi deklica, lepo oblečena, njen starejši brat v mornarniški srajčki stoji ponosno kot petelin, sestrica v pisani oblekici, s trakom v kodrastih laseh se poredno smehlja in ni videti, da bi ji kaj manjkalo. Pravzaprav so vsi videti srečni.
Moja mama je ta, ki ima na fotografiji trak v kodrastih laseh. Še danes ima v vitrini majhno porcelanasto omačnico, v kateri so takrat dobili mast v zameno za lep prstan. Spekli so poseben kruh, ki je dišal drugače kot vsak dan. »Prstan bom že kupila, če mi bo do tega,« je rekla njihova pogumna mama, »praznik pa je danes.«
Pri nas ima zato praznični kruh poseben pomen. Mama ga vedno speče v največjem pekaču, v dveh vrstah, masten je, da se poznajo madeži na belem prtu, v katerega je zavit. Skorjica je nenavadno hrustljava, sredica sladka in mehka, res prav poseben kruh. Upam, da ga bo spekla tudi letos, čeprav ga ne bo mogla podeliti z nami. Izolacija bo minila, prazniki pa bodo vedno, dokler bomo čutili, da smo povezani z življenjem, drug z drugim in z vesoljem tega sveta.
Če bi bil rad srečen, bodi, je zapisal Tolstoj, vegetarijanec že leta 1883. Jaz sem se odločila, da bom. Zase, za druge in za spomin. S tistim, kar imamo, bomo ustvarili čudovite praznike tudi pri mizi.
V moji družini si podajamo zgodbo o pogumni ženski, ki je v težkih časih vojne prečkala reko pod lesenim mostom, po katerem je korakal stražar. Ni bila sama, v naročju je držala najmlajšega otroka, druga dva sta se oklepala njenih nog. Ko so prišli varno na drugi breg, ne da bi kdo zajokal ali glasno štrbunknil, so mokri in prestrašeni pešačili vsaj še deset kilometrov do sorodnikov, ki so živeli na hribu nad vasjo, na varnem ozemlju.
Pri nas ima praznični kruh poseben pomen. Mama ga vedno speče v največjem pekaču.
V družinskem albumu je velikonočna fotografija ženske z velikim, mirnim obrazom, njene oči so tople in gledajo naravnost v kamero. Na kolenih ji sedi deklica, lepo oblečena, njen starejši brat v mornarniški srajčki stoji ponosno kot petelin, sestrica v pisani oblekici, s trakom v kodrastih laseh se poredno smehlja in ni videti, da bi ji kaj manjkalo. Pravzaprav so vsi videti srečni.
Moja mama je ta, ki ima na fotografiji trak v kodrastih laseh. Še danes ima v vitrini majhno porcelanasto omačnico, v kateri so takrat dobili mast v zameno za lep prstan. Spekli so poseben kruh, ki je dišal drugače kot vsak dan. »Prstan bom že kupila, če mi bo do tega,« je rekla njihova pogumna mama, »praznik pa je danes.«
Kremne koprive
Pri nas ima zato praznični kruh poseben pomen. Mama ga vedno speče v največjem pekaču, v dveh vrstah, masten je, da se poznajo madeži na belem prtu, v katerega je zavit. Skorjica je nenavadno hrustljava, sredica sladka in mehka, res prav poseben kruh. Upam, da ga bo spekla tudi letos, čeprav ga ne bo mogla podeliti z nami. Izolacija bo minila, prazniki pa bodo vedno, dokler bomo čutili, da smo povezani z življenjem, drug z drugim in z vesoljem tega sveta.
Če bi bil rad srečen, bodi, je zapisal Tolstoj, vegetarijanec že leta 1883. Jaz sem se odločila, da bom. Zase, za druge in za spomin. S tistim, kar imamo, bomo ustvarili čudovite praznike tudi pri mizi.
Za dva:
150 g vršičkov kopriv
50 g moke
sol in poper
2 stroka česna
muškatni orešček (ni nujno)
3 žlice olja
Na koprive se lahko zanesemo, trdožive so in nikoli ne pozebejo. Za ta recept naberite le vršičke, recimo zgornjih šest listov s stebelcem vred. Najboljše so mlade, lahko pa jih trgate vse do cvetenja. Iz kopriv pripravite odlično omako z bešamelom tako kot iz špinače, kremno juho s krompirjem ali nadev za lazanjo. Brez skrbi, kuhane in zmiksane koprive ne pečejo.
Poparite jih s slano vodo in pustite tako par minut. Tekočino prihranite, koprive pa gladko zmiksajte s česnom.
V ponvi na olju razpustite moko, preden začne rumeneti, zalijte s hladno vodo in z metlico hitro mešajte, da nastane zelo gosta krema. Znižajte temperaturo in kuhajte minuto ali dve ob stalnem mešanju, solite, poprajte in naribajte malo muškatnega oreščka, ne preveč. Nato dodajte koprive in prilijte toliko tekočine, v kateri so se kuhale, da bo omaka še vedno precej gosta. Mešajte in pokuhajte, da omaka izgubi okus po moki. To je trik dobrega bešamela.
Klasika za zraven je pire krompir, zanimiva je kombinacija s širokimi rezanci, njoki ali kot nadev za lazanjo.
150 g vršičkov kopriv
50 g moke
sol in poper
2 stroka česna
muškatni orešček (ni nujno)
3 žlice olja
Na koprive se lahko zanesemo, trdožive so in nikoli ne pozebejo. Za ta recept naberite le vršičke, recimo zgornjih šest listov s stebelcem vred. Najboljše so mlade, lahko pa jih trgate vse do cvetenja. Iz kopriv pripravite odlično omako z bešamelom tako kot iz špinače, kremno juho s krompirjem ali nadev za lazanjo. Brez skrbi, kuhane in zmiksane koprive ne pečejo.
Poparite jih s slano vodo in pustite tako par minut. Tekočino prihranite, koprive pa gladko zmiksajte s česnom.
V ponvi na olju razpustite moko, preden začne rumeneti, zalijte s hladno vodo in z metlico hitro mešajte, da nastane zelo gosta krema. Znižajte temperaturo in kuhajte minuto ali dve ob stalnem mešanju, solite, poprajte in naribajte malo muškatnega oreščka, ne preveč. Nato dodajte koprive in prilijte toliko tekočine, v kateri so se kuhale, da bo omaka še vedno precej gosta. Mešajte in pokuhajte, da omaka izgubi okus po moki. To je trik dobrega bešamela.
Klasika za zraven je pire krompir, zanimiva je kombinacija s širokimi rezanci, njoki ali kot nadev za lazanjo.
Za en hlebček:
žlica droži
400 g bele moke
100 g pirine polnozrnate
10 g soli
manjši šopek divjih špargljev (ali lobodike, divjega hmelja, čemaža, škrbinke, kopriv ...)
Marsikdo se je v zadnjih tednih naučil peči kruh. Pri nas pečemo z drožmi in veseli sva, da marsikje vzgajajo svoj kvas, ki je prišel iz naše mini pekarne. Lažje je, kot bi si mislili, in opogumljam vas, da tudi vi poskusite, če še niste. Za praznike bi lahko spekli nekaj posebnega, kruh s šparglji. Recept sva dobili od prijateljeve none, ki se je čudila, da po več desetletjih trgovinskega kruha vnuka to spet zanima. Tudi nona je pekla z drožmi, zato je ponavljala, da mora najprej imeti kvas, brez tega da ne bo nič.
Žlico droži zmešajte s 100 g bele moke in 100 g vode. Nastavek pustite čez noč pri sobni temperaturi. Naslednji dan mu dodajte 300 g bele moke, 100 g pirine polnozrnate, 10 g soli in 250 vode, premešajte in nato čez dan večkrat razvlecite in prepognite testo.
Šparglje nalomite, uporabite le vršičke in zgornji del stebelca, pokuhajte 3 minute, odcedite in ohladite. Tekočino porabite drugje, prav tako pokuhajte olesenela stebla. Dodajte kakšni juhi ali uporabite za zalivanje na primer bešamela.
Popoldne v testo zamesite šparglje, oblikujte hlebček ali štruco, postavite v vzhajalno košarico na pomokano krpo (najboljša je lanena) in pokrijte z vogalom krpe. Ko malo vzhaja, čez košarico poveznite stekleno skledo ali jo pokrijte s plastično vrečko, da se testo povrhu ne izsuši. Do jutra naj vzhaja v hladilniku. Zjutraj kruh preložite v pekač, z britvico naredite nekaj zarez in pecite v prej ogreti pečici na 220 stopinj približno pol ure.
žlica droži
400 g bele moke
100 g pirine polnozrnate
10 g soli
manjši šopek divjih špargljev (ali lobodike, divjega hmelja, čemaža, škrbinke, kopriv ...)
Marsikdo se je v zadnjih tednih naučil peči kruh. Pri nas pečemo z drožmi in veseli sva, da marsikje vzgajajo svoj kvas, ki je prišel iz naše mini pekarne. Lažje je, kot bi si mislili, in opogumljam vas, da tudi vi poskusite, če še niste. Za praznike bi lahko spekli nekaj posebnega, kruh s šparglji. Recept sva dobili od prijateljeve none, ki se je čudila, da po več desetletjih trgovinskega kruha vnuka to spet zanima. Tudi nona je pekla z drožmi, zato je ponavljala, da mora najprej imeti kvas, brez tega da ne bo nič.
Žlico droži zmešajte s 100 g bele moke in 100 g vode. Nastavek pustite čez noč pri sobni temperaturi. Naslednji dan mu dodajte 300 g bele moke, 100 g pirine polnozrnate, 10 g soli in 250 vode, premešajte in nato čez dan večkrat razvlecite in prepognite testo.
Šparglje nalomite, uporabite le vršičke in zgornji del stebelca, pokuhajte 3 minute, odcedite in ohladite. Tekočino porabite drugje, prav tako pokuhajte olesenela stebla. Dodajte kakšni juhi ali uporabite za zalivanje na primer bešamela.
Popoldne v testo zamesite šparglje, oblikujte hlebček ali štruco, postavite v vzhajalno košarico na pomokano krpo (najboljša je lanena) in pokrijte z vogalom krpe. Ko malo vzhaja, čez košarico poveznite stekleno skledo ali jo pokrijte s plastično vrečko, da se testo povrhu ne izsuši. Do jutra naj vzhaja v hladilniku. Zjutraj kruh preložite v pekač, z britvico naredite nekaj zarez in pecite v prej ogreti pečici na 220 stopinj približno pol ure.
Za premer 23 cm:
250 g moke
200 g sladkorja
1 jabolko
240 ml sojinega mleka
170 ml oljčnega olja
2 žlici limonovega soka
naribana lupinica dveh eko limon
zvrhana žlička naravnega pecilnega praška
pol žličke sode bikarbone
ščep soli
sladkor v prahu
V manjšem tortnem modelu specite rahlo pecivo, ki spominja na šarkelj, pinco in podobne velikonočne dobrote. Priprava je preprosta, še bolj pa sestavine; torta je brez jajc, mleka in masla. Navdušila vas bo s krhko skorjico in nežno sredico, vsekakor recept, ki ga boste ponavljali.
Pečico ogrejte na 180 stopinj.
Jabolko skuhajte in pretlačite v čežano s čim manj tekočine.
Papir za peko izrežite v velikosti dna tortnega modela.
V skledi zmešajte moko, pecilni, sol in sodo bikarbono. Preostale sestavine zmešajte v drugi skledi. Mešajte, da se olje lepo poveže s čežano. Na koncu hitro ročno zmešajte suhe in mokre sestavine (ne z mikserjem) in zlijte v model, obložen s papirjem za peko.
Pecite 45 minut. Če se povrhu preveč zapeka, pokrijte z vlažnim papirjem za peko.
Z rezilom noža, ki ga potisnete do sredine torte, preverite, ali je že pečena – na rezilu ne sme biti sledi biskvita.
Ohlajeno torto posipajte s sladkorjem v prahu.
250 g moke
200 g sladkorja
1 jabolko
240 ml sojinega mleka
170 ml oljčnega olja
2 žlici limonovega soka
naribana lupinica dveh eko limon
zvrhana žlička naravnega pecilnega praška
pol žličke sode bikarbone
ščep soli
sladkor v prahu
V manjšem tortnem modelu specite rahlo pecivo, ki spominja na šarkelj, pinco in podobne velikonočne dobrote. Priprava je preprosta, še bolj pa sestavine; torta je brez jajc, mleka in masla. Navdušila vas bo s krhko skorjico in nežno sredico, vsekakor recept, ki ga boste ponavljali.
Pečico ogrejte na 180 stopinj.
Jabolko skuhajte in pretlačite v čežano s čim manj tekočine.
Papir za peko izrežite v velikosti dna tortnega modela.
V skledi zmešajte moko, pecilni, sol in sodo bikarbono. Preostale sestavine zmešajte v drugi skledi. Mešajte, da se olje lepo poveže s čežano. Na koncu hitro ročno zmešajte suhe in mokre sestavine (ne z mikserjem) in zlijte v model, obložen s papirjem za peko.
Pecite 45 minut. Če se povrhu preveč zapeka, pokrijte z vlažnim papirjem za peko.
Z rezilom noža, ki ga potisnete do sredine torte, preverite, ali je že pečena – na rezilu ne sme biti sledi biskvita.
Ohlajeno torto posipajte s sladkorjem v prahu.
