Pred depresijo ni varen nihče
O depresiji oziroma motnji razpoloženja, ki povzroča vztrajen občutek žalosti in izgubo zanimanja, vlada kar več zmotnih prepričanj. Kot denimo, da je posledica človekove šibkosti, da je le prehodna slaba volja, da se depresivni ljudje lahko prisilijo, da bi se počutili bolje, da je depresijo mogoče premagati z močno željo in voljo, da je to bolezen žensk in da je neozdravljiva.
Psihiater Dušan Lunder v publikaciji, objavljeni na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), izpostavlja, da depresija lahko prizadene vsakogar: »Ne izbira spola, niti starosti, niti poklica, niti izobrazbe, niti družbenega položaja.«
Sprožilci
Dolgotrajne obremenitve,
težave v medosebnih odnosih,
različni življenjski dogodki.
In kako prepoznati, da vas je napadla ta bolezen? »Ni nujno, da se pojavijo vsi navedeni znaki in simptomi. Pozorni pa moramo biti, ko se jih pojavi več hkrati in trajajo vsaj dva tedna,« v posebni zloženki Depresija poudarjajo na NIJZ. Med biološkimi znaki oziroma simptomi tako omenijo motnje spanja, apetita in želje po spolnosti. Pa seveda izgubo volje in motivacije, pomanjkanje energije in utrujenost.
Najbolj značilni psihološki znaki so potrtost, tesnoba, občutek krivde, manjvrednosti, obup in občutek notranje praznine. Pri nekaterih se lahko pojavijo tudi agresivnost, motnje koncentracije in spomina. Obstajajo pa tudi družbeni znaki, kot sta izguba zanimanja za druge ljudi in zmanjšana učinkovitost pri delu.
Ne izbira spola, niti starosti, niti poklica, niti izobrazbe, niti družbenega položaja.
Lahko so krivi geni
»Depresija je posledica zapletenega prepletanja dednostnih in okoljskih dejavnikov. Gen za depresijo sicer ne obstaja, a posamezniki in njihovi sorodniki so lahko tej motnji bolj podvrženi,« še piše v zloženki, kjer med najpomembnejše sprožilce vključujejo dolgotrajne obremenitve, težave v medosebnih odnosih ter različne življenjske dogodke. Kar se tiče prvih, gre denimo za finančne težave, izgubo zaposlitve ali bolezen bližnjih. V primeru življenjskih dogodkov pa jo lahko sprožijo tako rojstvo kot smrt, poroka ali ločitev ali pa menjava službe in celo upokojitev.
K sreči se jo da zdraviti. Zato ne odlašajte z obiskom zdravnika. Skupaj boste sestavili načrt zdravljenja. Predpisal vam bo antidepresive oziroma zdravila, s katerimi se vam bo v možganih vnovič vzpostavilo ravnovesje tistih kemičnih prenašalcev, ki uravnavajo vaše razpoloženje.
»Večina antidepresive dobro prenaša. Na začetku zdravljenja se lahko pojavijo stranski učinki, a kmalu minejo, zato se splača vztrajati,« piše v omenjeni zloženki in še, da je pomembno vedeti tudi to, da antidepresivi ne povzročajo odvisnosti: »Brez zdravljenja lahko depresija traja več let ali pa se čez nekaj časa ponovi v dosti hujši obliki.«
Nad depresijo se sicer nikar ne spravljajte z alkoholom ali drugimi psihoaktivnimi substancami, četudi imate občutek, da vam na kratki rok še tako dobro denejo. »Zloraba alkohola in drugih psihološko aktivnih snovi pri osebah z depresijo še dodatno poveča tveganje za samomor,« poudarjajo na NIJZ.
