Prednosti gibanja

Marsikdo se vsako leto med božično-novoletnimi prazniki zredi, v novem letu pa ga pričaka popraznična depresija. Strokovnjaki trdijo, da je najboljše zdravilo proti obojemu gibanje. Ne le da topi kilograme, temveč tudi izboljšuje razpoloženje. Deluje lahko kot antidepresiv, pravijo nekateri psihiatri. Spodbuja rast novih živčnih celic v hipokampusu, ta proces pa je ključen za zdravljenje depresije, pravijo in še, da rešuje možganske celice pred odmiranjem ter niža tveganje demence.


Pri starejših, ki so redno telesno aktivni, je volumen hipokampusa, ki je povezan z učenjem in pomnjenjem, dva odstotka večji kot pri njihovih neaktivnih vrstnikih, je pokazala raziskava iz leta 2011, objavljena v Proceedings of the National Academy of Sciences. Strokovnjaki trdijo, da ljudje, ki so redno telesno aktivni, bolje načrtujejo in organizirajo svoje življenje.
 

Zdrav duh in telo

A z gibanjem seveda ne ohranjamo le mentalnega zdravja, temveč tudi fizično, denimo kosti. S staranjem se kakovost kosti slabša, pojavlja se osteoporoza. A to lahko preprečimo oziroma ublažimo prav z rednim gibanjem. Zdravniki priporočajo tek, hojo, planinarjenje, ples in tenis. Krepitev mišične mase koristi zdravju kosti. Če že imate osteoporozo, poskrbite za močne mišice, da boste lahko ohranjali ravnotežje in znižali tveganje padcev, ki so lahko pri tej bolezni usodni. Oboleli za osteoporozo naj se sprehaja kako uro najmanj dvakrat na teden. Gibanje seveda niža tveganje srčnožilnih bolezni, ki na leto povzročijo 17,5 milijona smrti v svetu. Da bi zbolevanje preprečili, bodimo aktivni in tudi tisti, ki imajo težave s srcem, bi morali migati, da bi prelisičili prezgodnjo smrt. Zdravniki tem priporočajo aerobno vadbo oziroma lahen tek in hojo. Ameriška študija je pokazala, da telesna aktivnost trikrat na teden po pol ure niža tveganje razvoja bolezni srca.
To seveda niso edine prednosti gibanja. Večkrat smo že zapisali, da lahko z njim uspešno krotimo stres. Stresni hormoni lahko močno bremenijo srce, gibanje pa pomaga pri sprostitvi ter posledično blažitvi stresa. V kombinaciji z vajami za moč lahko redna aerobna vadba niža tveganje nastanka diabetesa, in to za več kot 50 odstotkov, kažejo raziskave, a pri tem nikar ne pozabite na pomen pravilne, zdrave, uravnotežene prehrane. Nujna je za vzdrževanje zdrave teže, z njo in gibanjem boste višek kilogramov stopili in poskrbeli za zdravje srca in vsega telesa.

Sprehod, plavanje, taj či

Torej, bodite aktivni, če je le mogoče, vsak dan. Svetovna zdravstvena organizacija zdravim odraslim priporoča izvajanje vsaj 150 minut zmerne telesne dejavnosti na teden, kar pomeni 30 minut na dan večino dni v tednu ali 75 minut visoko intenzivne telesne dejavnosti na teden oziroma 25 minut vsaj tri dni v tednu. Kombinira se lahko telesno dejavnost obeh intenzivnosti. Sešteva se tudi telesna dejavnost, razdeljena na krajša časovna obdobja, vendar aktivnosti ne smejo trajati manj kot 10 minut. Otrokom in mladostnikom SZO svetuje vsaj 60 minut zmerne telesne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan. Vadba naj vam bo všeč, ni vam treba v fitnes, če vam ni do tega, pojdite na sprehod.


Ampak v tem mrazu se vam res ne ljubi ven, pravite? Pa bi se morali prisiliti! Hoja je resda zelo preprosta, a tudi zelo učinkovita. Z njo ohranjate optimalni krvni tlak, krepite kosti, dvigate razpoloženje in nižate tveganje nastanka različnih bolezni, kot je diabetes. Vsi bi morali hoditi, so prepričani strokovnjaki, prav tako plavati. S plavanjem razgibamo prav vse mišice v telesu, hkrati si krepimo mentalno zdravje, blažimo stres in odganjamo slabo voljo. Priporočajo tudi treninge moči, s katerimi ne porabimo le obilo kalorij in povečamo mišice, temveč smo tudi mentalno močnejši, ohranjali naj bi namreč možganske funkcije pri starejših ljudeh. Niti na keglove vaje ne smemo pozabiti. Zaradi njih sicer resda ne bomo videti bolje, bodo pa zato krepkejše mišice medeničnega dna, kar je zelo pomembno za preprečevanje inkontinence. Ne le ženske, tudi moški bi jih morali redno delati. Za telo in duha je odlična vadba taj či, borilna veščina, ki kombinira gibanje in sproščanje; primerna je za vse starosti in kondicije, predvsem pa naj bi koristila starejšim.