Prehrambne navade pridobimo v otroštvu

Prehrana je v času odraščanja ključnega pomena, saj telo za izgradnjo kostnine, mišic, notranjih organov in delovanje možganov nujno potrebuje snovi, ki jih vsebuje hrana. V tem obdobju ni pomembno samo to, da dovolj ješ, pomembno je, da ješ kakovostno, raznoliko in zdravo hrano, pravijo strokovnjaki na nacionalnem portalu o hrani in prehrani. Nepravilen izbor in uživanje živil lahko pustita posledice na telesu za vse življenje, vplivala pa bosta tudi na oblikovanje prehrambnih navad v poznejšem življenju. Znano je, da so v otroštvu napačno izoblikovane prehrambne navade lahko vzrok za poznejše resne zdravstvene težave pa tudi čezmerno telesno težo. Zelo pomembno je, da pri otrocih in mladostnikih vključimo skrb za vzdrževanje normalne telesne teže v sistem vrednot, saj je pot hujšanja običajno zelo dolgotrajna in naporna.

Otroci in mladostniki pogosto med glavnimi obroki uživajo tudi prigrizke, za katere je značilno, da vsebujejo veliko energije, ki jo prispevajo sladkorji in maščobe, manj pa vsebujejo hranilnih snovi, ki vplivajo na odpornost organizma. »Opuščanje zajtrka, neustrezen ritem prehranjevanja, za katerega je značilna neustrezna časovna porazdelitev obrokov čez dan, premajhne količine zaužite zelenjave in rib ter prevelike količine zaužitih pijač z dodanimi sladkorji so dejavniki tveganja, ki ogrožajo zdravje otrok in mladostnikov,« pravijo strokovnjaki.

Prenajedanje otrok in mladostnikov ter neustrezna izbira hrane sta ena skrajnost današnjega časa, medtem ko je podhranjenost druga, prisotna je zlasti med dekleti. Za predebelega najstnika so pogosto krivi tudi starši s pretirano skrbjo do svojih otrok in neustreznimi predstavami o njihovih dejanskih potrebah.

Zajtrk je obvezen

Prehrana šolajočih se otrok in mladostnikov je še kako pomembna, saj v določeni meri vpliva tudi na to, kako uspešni bodo in ali bodo kos vsem obveznostim, pravi Živa Korošec, univ. dipl. ing. živ. tehnol., z Inštituta za nutricionistiko. »Prehrana med šolskim dnem je izrednega pomena, predvsem zato, ker gre za odraščajočo mladino in otroke. Te skupine potrebujejo hrano tudi za rast in razvoj, dodatne obveznosti, kot je šola, pa od njih zahtevajo še večje psihične in fizične napore, kar pomeni posledično tudi potrebo po večjem vnosu energije. Odraščajoči otroci in mladina potrebujejo med 2500 in 3000 kcal na dan, kar morajo enakomerno zaužiti z od štirimi do šestimi obroki.«

Zjutraj naj obvezno jedo zajtrk, svetuje in dodaja, da če je le možno, otroku omogočimo prehrano v šoli. Tako bodo starši lahko brez skrbi, da bo pojedel vsaj dva ustrezna obroka. Če ne je v šoli, mu moramo hrano pripravljati doma. Koroščeva kot primere dobre malice za šolajoče se otroke in mladostnike priporoča »kos sira, polnozrnati kruh (če ga ne marajo preveč, lahko poskusite tudi z ajdovim, ki ima bolj sladek in nežen okus), pest češnjevih paradižnikov, jogurt, jabolko. Druga možnost so ovseni ali drugi kosmiči, lahko dodate tudi suho sadje in oreščke, mleko ali jogurt. Odlična malica sta sadna solata iz različnih vrst sadja in koruzni kruh. Tudi rezine doma pečenih piščančjih prsi, ki so ohlajene, so lahko zdrava alternativa raznim salamam skupaj s kruhom s semeni, zeleno solato, papriko, kalčki. Iz vseh teh sestavin lahko pripravimo zdrav sendvič.«