ZAKISANOST
Prehrana za ravnovesje
Naše telo zaradi vztrajnega nalaganja metaboličnih kislin v telesu teh preprosto ne more predelati; v boju za ravnovesje črpa bazično-mineralne zaloge, kar škodi zdravju.
Odpri galerijo
Bistvo je v pravem ravnovesju med kislinami in bazami v telesu, kar določa vrednost pH v telesnih tekočinah. Kot pojasnjujejo strokovnjaki iz Medicinskega centra Barsos, je nevtralna pH-vrednost 7; nižje opredeljujemo kot kisle, višje pa kot bazične.
Kako občutimo zakisanost? Nam povzroča nevšečnosti ali poteka tiho v našem telesu? Kot pojasnjujejo strokovnjaki, se pri kronični zakisanosti telesa pojavi utrujenost, lahko tudi bolezen, saj je dovod kisika in hranilnih snovi v celice vse manjši. Celice namreč ne zmorejo normalno izločati celičnih odpadkov, odpadne snovi se nalagajo. Zakisanost telesa se v začetni fazi kaže kot utrujenost, prehlad, glavobol in izčrpanost, povzroča slabšo fizično zmogljivost, nižjo koncentracijo in poveča občutljivost za stres. Motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja niso redke in imajo lahko celo resne posledice. Zlasti so ogroženi ljudje z oslabljenimi ledvicami, sladkorno boleznijo, cirozo jeter in kronično diarejo, opozarjajo pri Barsosu. Poleg splošne zakisanosti celega telesa poznamo tudi lokalno, na primer pri vnetjih in putiki.
Kot poudarjajo strokovnjaki pri Barsosu, bi morali za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu zaužiti 80 odstotkov bazičnih živil in samo 20 odstotkov živil s kislim učinkom. Na naših krožnikih pa je zelo pogosto prav obrnjeno. Odvečne kisline, ki jih telo ne more izločiti, nas močno obremenjujejo, kar negativno vpliva na naše počutje. Skrb vzbujajoče pa je spoznanje, da niso prizadeti samo starejši, temveč že otroci in mladostniki. Kako zakisano je naše telo, se lahko prepričamo sami z merjenjem vrednosti pH urina. Za to potrebujemo indikatorski listič, ki ga podržimo pod curkom urina. Ko se po približno treh sekundah dokončno obarva, barvo na indikatorju primerjamo s priloženo barvno lestvico in odčitamo vrednost pH.
Kot rečeno lahko zakisanost kot posledico neustreznega prehranjevanja povsem preprečimo s prevetritvijo našega jedilnika. Kadar je naša prehrana preveč kisla, znižamo vnos acidogenih živil ter skrbimo za redno uživanje živil, ki v telesu delujejo bazično. Držali naj bi se načela, da mora biti naša prehrana količinsko sestavljena iz štirih petin alkalizirajočih živil ter ene petine acidogenih. Takšno prehranjevanje pripomore k zadostni vrednosti alkalnih snovi v telesu in vzdržuje normalen pH krvi. Že preden se pojavi acidoza, se sprememba prehrane pokaže v večji vitalnosti organizma. Kadar se pojavi, pa velja, da hujša ko je zakisanost, več živil, ki delujejo bazično, je treba uživati. Seveda pa tudi za zakisanost telesa velja, da lahko preventivni obisk zdravnika prepreči veliko nevšečnosti, svetujejo v Medicinskem centru Barsos.
Kako občutimo zakisanost? Nam povzroča nevšečnosti ali poteka tiho v našem telesu? Kot pojasnjujejo strokovnjaki, se pri kronični zakisanosti telesa pojavi utrujenost, lahko tudi bolezen, saj je dovod kisika in hranilnih snovi v celice vse manjši. Celice namreč ne zmorejo normalno izločati celičnih odpadkov, odpadne snovi se nalagajo. Zakisanost telesa se v začetni fazi kaže kot utrujenost, prehlad, glavobol in izčrpanost, povzroča slabšo fizično zmogljivost, nižjo koncentracijo in poveča občutljivost za stres. Motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja niso redke in imajo lahko celo resne posledice. Zlasti so ogroženi ljudje z oslabljenimi ledvicami, sladkorno boleznijo, cirozo jeter in kronično diarejo, opozarjajo pri Barsosu. Poleg splošne zakisanosti celega telesa poznamo tudi lokalno, na primer pri vnetjih in putiki.
In kako težave odpravimo? V ospredju so zakonitosti zdravega življenjskega sloga, torej zadostno gibanje z ustrezno izbiro živil. Kot kažejo študije, vsebuje prehrana povprečnega Evropejca precej živil živalskega izvora. V njih je veliko žveplenih aminokislin ter sečne, dušikove in žveplene kisline. Prav tako vsebuje veliko škodljivih nasičenih maščobnih kislin in trigliceridov. Živalska koža in drobovina vsebujeta purine (gradnike nukleinske kisline), ki jih človeško telo predela v sečno kislino, ob tem pa nastane množica kislih presnovkov. Povišana sečna kislina vodi v putiko in nastanek ledvičnih kamnov. Telo zakisajo tudi sladkarije, ki sproščajo ocetno kislino, in gazirane pijače, ki vsebujejo ogljikovo, taninsko in fosforno kislino. Dodatno smo obremenjeni še z različnimi dodatki k prehrani, kot so emulgatorji, barvila in umetni konzervansi. Čeprav pomanjkanje gibanja povzroča zakisanost, tudi pretiravanje dviguje raven kislin v telesu. Pri dolgotrajnem in intenzivnem napenjanju mišic se spremeni presnova v našem telesu – telo začne uporabljati anaerobno glikolizo, torej glikolizo (kemični proces razgradnje sladkorjev v enostavnejše spojine ob sproščanju energije) brez prisotnosti kisika. Pri tovrstni presnovi sladkorjev se sicer sprosti bistveno manj energije kot pri drugih presnovnih procesih, je pa sproščanje energije izjemno hitro. Stranski produkt anaerobne glikolize je mlečna kislina.
Motnje kislinsko-bazičnega ravnovesja niso redke in imajo lahko resne posledice.
Kot poudarjajo strokovnjaki pri Barsosu, bi morali za vzdrževanje kislinsko-bazičnega ravnovesja v telesu zaužiti 80 odstotkov bazičnih živil in samo 20 odstotkov živil s kislim učinkom. Na naših krožnikih pa je zelo pogosto prav obrnjeno. Odvečne kisline, ki jih telo ne more izločiti, nas močno obremenjujejo, kar negativno vpliva na naše počutje. Skrb vzbujajoče pa je spoznanje, da niso prizadeti samo starejši, temveč že otroci in mladostniki. Kako zakisano je naše telo, se lahko prepričamo sami z merjenjem vrednosti pH urina. Za to potrebujemo indikatorski listič, ki ga podržimo pod curkom urina. Ko se po približno treh sekundah dokončno obarva, barvo na indikatorju primerjamo s priloženo barvno lestvico in odčitamo vrednost pH.
Zaužiti bi morali 80 odstotkov bazičnih živil in 20 odstotkov živil s kislim učinkom.
Kot rečeno lahko zakisanost kot posledico neustreznega prehranjevanja povsem preprečimo s prevetritvijo našega jedilnika. Kadar je naša prehrana preveč kisla, znižamo vnos acidogenih živil ter skrbimo za redno uživanje živil, ki v telesu delujejo bazično. Držali naj bi se načela, da mora biti naša prehrana količinsko sestavljena iz štirih petin alkalizirajočih živil ter ene petine acidogenih. Takšno prehranjevanje pripomore k zadostni vrednosti alkalnih snovi v telesu in vzdržuje normalen pH krvi. Že preden se pojavi acidoza, se sprememba prehrane pokaže v večji vitalnosti organizma. Kadar se pojavi, pa velja, da hujša ko je zakisanost, več živil, ki delujejo bazično, je treba uživati. Seveda pa tudi za zakisanost telesa velja, da lahko preventivni obisk zdravnika prepreči veliko nevšečnosti, svetujejo v Medicinskem centru Barsos.