Prehranska dopolnila lahko vsebujejo kadmij
Cink je nujno potreben mineral, ki podpira mnoge pomembne telesne procese in ima ključno vlogo v številnih telesnih funkcijah, s čimer prispeva k ohranjanju zdravja. Prisoten je v različnih vrstah hrane, največ pa ga najdemo v živalskih virih, kot so rdeče meso in druge vrste mesa (predvsem telečja in goveja jetra, pusta govedina, jagnjetina), ter morskih sadežih, kot so ostrige, jastog, klapavice in lignji.
Tudi mlečni izdelki, kot so sir in jogurt, so dober vir tega minerala. Cink vsebujejo tudi nekatera rastlinska živila, kot so stročnice, oreščki, semena, predvsem bučna in sezamova, ter polnozrnata žita, kot je ovsena kaša.
Koristi cinka
Podpira imunski sistem in ima pomembno vlogo pri celjenju ran, saj pospešuje obnovo kožnih celic, kar je koristno pri poškodbah ali vnetjih. Sodeluje pri sintezi beljakovin in DNK, kar je ključno za rast in obnovo telesnih tkiv. Koristen je za delovanje živčnega sistema, pomaga uravnavati raven sladkorja v krvi in prispeva k zdravju oči ter ohranjanju dobrega vida. Pomaga pri proizvodnji kolagena in zmanjšuje vnetje, kar pripomore k zdravljenju aken. Ima pomembno vlogo pri razmnoževanju celic, zato je ključen za zdravje reproduktivnega sistema tako pri moških kot ženskah. Pri moških vpliva na kakovost sperme, pri ženskah pa pomaga pri uravnavanju hormonskega ravnovesja.
»Treba je vedeti, da se 80 odstotkov cinka iz semen in oreščkov izgubi z mletjem. V semenih žit in stročnicah so pogosto prisotni fitati, ki motijo absorpcijo cinka, zato so ta živila kljub razmeroma visoki vsebnosti cinka nekoliko slabši vir tega minerala. Vsebnost fitatov lahko zmanjšamo tako, da semena namakamo, kalimo oziroma fermentiramo. Kvasovke lahko razgradijo fitinsko kislino, zato ima cink iz kvašenega testa po vzhajanju višjo biološko uporabnost kot iz nekvašenega testa,« izpostavlja Bojan Madjar, mag. farm., spec., nacionalni koordinator projekta farmacevtske skrbi Vprašaj o svojem zdravilu iz Lekarniške zbornice Slovenije.
Z uravnoteženo prehrano, ki vključuje širok spekter teh živil, lahko dosežemo zadostne količine cinka, ki so potrebne za optimalno zdravje, navaja strokovnjak. Organizem nima sposobnosti shranjevanja večjih zalog cinka, zato je pomembno, da redno uživamo živila, ki so njegov vir, in s tem vsakodnevno nadomeščamo izločeni mineral. »Na zadosten vnos morajo biti še posebno pozorni vegetarijanci. Povečane potrebe po cinku imajo predvsem dojenčki, otroci, najstniki, noseče in doječe ženske ter starejši odrasli,« pravi.
Oreščki z mletjem izgubijo 80 odstotkov cinka.
Nujno pravilno odmerjanje
Ob odločitvi za prehranska dopolnila svetuje previdnost, da ne presežemo zgornjega sprejemljivega odmerka, ki je za odrasle 25 mg na dan. Kronično previsoki vnosi (nad 80 mg dnevno) lahko povzročajo bruhanje, slabost, izgubo apetita, dehidracijo, delujejo imunosupresivno in znižajo vrednost HDL (koristnega) holesterola. Pri otrocih so zgornji sprejemljivi odmerki ustrezno nižji zaradi manjše telesne mase, zato otroci ne smejo uživati enakih odmerkov prehranskih dopolnil kot odrasli.
»Težava pri prehranskih dopolnilih je lahko tudi prisotnost kadmija (ki je kemijsko podoben cinku, v naravi se pogosto nahajata skupaj). Kadmij je neesencialen in strupen za človeka (lahko povzroči okvaro ledvic), zato morajo biti njegove koncentracije čim nižje,« opozarja. »Cink se v prehranskih dopolnilih nahaja v obliki različnih spojin. Praviloma vsebujejo najmanj kadmija tista prehranska dopolnila, ki vsebujejo cink v obliki glukonata,« razlaga.