Premetavanje po postelji ne koristi nikomur
Pomanjkanje spanca povečuje tveganje za številne bolezni, študije pa se zadnja leta osredotočajo predvsem na učinek utrujenosti na duševno zdravje in razpoloženje. Stroka znake depresije čedalje tesneje povezuje s slabo higieno spanja, čarobna meja pa je menda sedem: sedem ur spanca za odrasle je nujnih, da nam duševno zdravje dobro služi, ter da smo zbrani in učinkoviti pri vsakodnevnih opravilih, dobrodošla pa je seveda še kakšna ura več.
Zasloni ne pomagajo
Pomanjkanje spanca občutno vpliva na naše spopadanje s stresnimi okoliščinami, opozarjajo strokovnjaki z Univerze v Kaliforniji. Zaradi povečanega stresa pa je spanec okrnjen in tako se znajdemo v začaranem krogu, poudarjajo, mnogi zaradi čustvene stiske in strahov prebedijo velik del noči. Nekateri se zbudijo sredi noči, nekateri pa se že zvečer ne morejo potopiti v globok spanec: premetavanje po postelji ne koristi, poudarjajo strokovnjaki, zato naj tisti, ki bedijo pol ure ali več, raje vstanejo za kratek čas, spijejo topel napitek, se sprehodijo in morda preberejo nekaj strani knjige, nato pa naj znova ležejo v posteljo. Zasloni ne pomagajo, zato se v času bedenja izogibamo gledanju televizije ali uporabi telefona oziroma računalnika.
Kot poudarjajo strokovnjaki, ni pomembno zgolj število ur spanca, temveč tudi kakovost počitka, zato si moramo že z dnevno rutino zagotoviti mirno noč. To lahko ovirajo tudi nekatera zdravila, zato se velja ob težavah posvetovati z zdravnikom o morebitni spremembi terapije.
7 ur spanca je za odrasle preprosto nujnih.
Vzroki za pogosto prebujanje so lahko številni, nekateri nas pestijo vsako noč, spet drugi se pojavljajo občasno. Pri tem velja pomisliti tudi na nekatere bolezni in stanja, kot je denimo sladkorna bolezen. Nenehna žeja in pogosti obiski stranišča lahko nakazujejo na diabetes, zato ob vztrajnih težavah obiščemo zdravnika, ki bo morda raziskal tudi možnost obolenja ledvic ali mehurja.
Speči ne vedo
Spalna apneja je prav tako velika ovira, predvsem zato, ker se je speči v veliki večini primerov ne zavedajo. Gre za najmanj 10 sekund dolge prekinitve dihanja, ki po nekaterih podatkih doletijo vsako sedmo odraslo osebo. Na težave največkrat opozorijo partnerji spečih: ti seveda nočni mir kalijo tudi s smrčanjem zaradi mehkega tkiva, ki ovira dihalne poti. Spanec je tako pogosto prekinjen in nekakovosten, utrujenost je čez dan neizogibna.
Ženske doletijo težave s spanjem predvsem ob menopavzi, ki lahko prinese tudi vročinske oblive. Za nočno znojenje je lahko krivo tudi neustrezno delovanje ščitnice, zato je simptom smiselno omeniti zdravniku, ki bo opravil potrebne preiskave. Za pogosto prebujanje sredi noči je lahko kriv tudi sindrom nemirnih nog, ki povzroča neprijetne občutke v nogah, od bolečine, srbenja, ščipanja do potrebe po premikanju; mnogim pomagajo tehnike sproščanja, spet drugim uspešno svetuje zdravnik.
Vzrok je lahko tudi zelo preprost: lakota. Mnogi v dnevni naglici pozabijo na zadostno število obrokov in zvečer utrujeni ležejo v posteljo, željni počitka, potem pa jih prebudi nemir v želodcu. Kriva je lahko seveda tudi nadležna sitost, sploh če smo si tik pred spanjem privoščili preobilno večerjo. Zlata pravila dobrega spanca velevajo še izogibanje alkoholu, kajenju, kofeinu in pa intenzivni telovadbi v večernih urah ter prijetno spalno okolje.
