INTOLERANCA
Preobčutljivi za hrano
Zdi se, da ima čedalje več ljudi težave z intoleranco za določena živila.
Odpri galerijo
Kot pri alergiji se tudi pri histaminski intoleranci izogibamo živilu, ki nam povzroča težave. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Intoleranca oziroma preobčutljivost za hrano je neželena reakcija na snovi v hrani, ki v nasprotju z alergijo ne vključuje imunskega sistema. Simptomi se pojavijo pozneje kot pri alergijah in niso življenjsko ogrožajoči, kot so lahko alergijske reakcije.
Z izjemo celiakije, avtoimunsko pogojene intolerance za gluten, in laktozne intolerance zaradi pomanjkanja encima laktaze med stroko še vedno potekajo debate o definiciji in obstoju različnih prehranskih intoleranc, pravi mag. molekularne biologije Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko in dodaja, da zanesljive diagnostike razen za celiakijo in laktozno intoleranco ne poznamo.
Veliko ljudi ima simptome, ki jih omenjajo v povezavi s prehranskimi intolerancami, a kot pravi Zupaničeva, jih ne moremo okriviti za vsak glavobol in bolečine v želodcu.
»Gre za zelo splošne simptome, ki se lahko pojavljajo pri vrsti bolj ali manj resnih obolenj. Velikokrat je za prebavne težave, glavobole in slabo počutje kriv kroničen stres, ki smo mu pri današnjem tempu življenja pogosto izpostavljeni, a se tega ne zavedamo. Veliko pridoda slaba prehrana z veliko visokopredelanimi živili, malo zelenjave in sadja in s kronično premajhnimi vnosi vlaknin, s katerimi bi spodbujali rast koristnih črevesnih bakterij. V naši naravi je, da za zdravstvene težave vedno iščemo vzrok, zlasti če smo pod zdravniškim nadzorom izključili vse morebitne resnejše diagnoze. Takrat je lažje kot slabo prehrano ali stres okriviti določeno hrano, ki je v tistem trenutku popularna.«
Seveda je mogoče, da nam neka hrana ne paše in se po njej slabo počutimo. Ali nam določeno živilo povzroča težave, bomo najlažje ugotovili, če smo pozorni na znake, ki jih nam telo sporoča po zaužitju. Najpogostejši simptomi intolerance za hrano so povezani s prebavnim sistemom, pravi sogovornica.
»To so lahko bolečine v želodcu, napihnjenost, vetrovi, slabosti in sindrom razdražljivega črevesa, tudi glavoboli, kožni izpuščaji, ekcemi, težave z respiratornim traktom, kot so izcedek iz nosu, vnetja sinusov in kašelj.« Če se pojavljajo redno po zaužitju določenega živila, se temu izogibamo, dolgoročno pa se potrudimo in začnimo bolje skrbeti za črevesje in mikrobioto, bakterije, ki v njem prebivajo, svetuje.
»Danes vemo, da naša mikrobiota igra izjemno pomembno vlogo pri našem zdravju in dobrem in slabem počutju, zato poskusimo v prehrano vključiti več fermentiranih živil ali probiotike.« Črevesje nam bo hvaležno, če bomo jedli polnozrnata živila, sadje in zelenjavo, stročnice, oreške in spili dovolj vode. Pomagalo bo tudi, če bomo zmanjšali stres oziroma ga čim bolje obvladali in se gibali, po možnosti v naravi.
Kot pri alergiji se tudi pri histaminski intoleranci izogibamo živilu, ki nam povzroča težave. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Z izjemo celiakije, avtoimunsko pogojene intolerance za gluten, in laktozne intolerance zaradi pomanjkanja encima laktaze med stroko še vedno potekajo debate o definiciji in obstoju različnih prehranskih intoleranc, pravi mag. molekularne biologije Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko in dodaja, da zanesljive diagnostike razen za celiakijo in laktozno intoleranco ne poznamo.
Veliko ljudi ima simptome, ki jih omenjajo v povezavi s prehranskimi intolerancami, a kot pravi Zupaničeva, jih ne moremo okriviti za vsak glavobol in bolečine v želodcu.
Najpogostejši simptomi intolerance za hrano so povezani s prebavnim sistemom.
»Gre za zelo splošne simptome, ki se lahko pojavljajo pri vrsti bolj ali manj resnih obolenj. Velikokrat je za prebavne težave, glavobole in slabo počutje kriv kroničen stres, ki smo mu pri današnjem tempu življenja pogosto izpostavljeni, a se tega ne zavedamo. Veliko pridoda slaba prehrana z veliko visokopredelanimi živili, malo zelenjave in sadja in s kronično premajhnimi vnosi vlaknin, s katerimi bi spodbujali rast koristnih črevesnih bakterij. V naši naravi je, da za zdravstvene težave vedno iščemo vzrok, zlasti če smo pod zdravniškim nadzorom izključili vse morebitne resnejše diagnoze. Takrat je lažje kot slabo prehrano ali stres okriviti določeno hrano, ki je v tistem trenutku popularna.«
Izogibanje živilu
Seveda je mogoče, da nam neka hrana ne paše in se po njej slabo počutimo. Ali nam določeno živilo povzroča težave, bomo najlažje ugotovili, če smo pozorni na znake, ki jih nam telo sporoča po zaužitju. Najpogostejši simptomi intolerance za hrano so povezani s prebavnim sistemom, pravi sogovornica.
»To so lahko bolečine v želodcu, napihnjenost, vetrovi, slabosti in sindrom razdražljivega črevesa, tudi glavoboli, kožni izpuščaji, ekcemi, težave z respiratornim traktom, kot so izcedek iz nosu, vnetja sinusov in kašelj.« Če se pojavljajo redno po zaužitju določenega živila, se temu izogibamo, dolgoročno pa se potrudimo in začnimo bolje skrbeti za črevesje in mikrobioto, bakterije, ki v njem prebivajo, svetuje.
Lažje kot slabo prehrano ali stres je okriviti določeno hrano, ki je v tistem trenutku popularna.
»Danes vemo, da naša mikrobiota igra izjemno pomembno vlogo pri našem zdravju in dobrem in slabem počutju, zato poskusimo v prehrano vključiti več fermentiranih živil ali probiotike.« Črevesje nam bo hvaležno, če bomo jedli polnozrnata živila, sadje in zelenjavo, stročnice, oreške in spili dovolj vode. Pomagalo bo tudi, če bomo zmanjšali stres oziroma ga čim bolje obvladali in se gibali, po možnosti v naravi.
