Preobremenjeno zapestje
Blago mravljičenje, otrplost in odrevenelost lahko kažejo na sindrom karpalnega kanala; težave se pojavijo zaradi ponavljajočih se gibov.
Odpri galerijo
Zaradi pogostih, ponavljajočih se gibov se lahko pojavijo težave, ki jim pravimo sindrom zapestnega oziroma karpalnega kanala. Ta je ena od najpogostejših poklicnih bolezni, ključni vzrok pa je preobremenjenost zapestja pri številnih poklicih, denimo pri šoferjih, frizerjih in računalničarjih, kjer gre za dalj časa trajajoče ponavljajoče se monotone gibe, kakršna je na primer tudi daljša uporaba miške med delom.
Sindrom karpalnega oziroma zapestnega kanala označuje skupek težav, ki se kažejo kot bolečina v roki, mravljinčenje in slabitev mišic. Po navadi se bolečina pojavi v zapestju in se počasi širi v druge predele roke. Kot pravijo zdravniki, sindrom nastane zaradi pritiska na mediani živec, ki gre po roki navzdol skozi ozki kanal na spodnji strani zapestja. Mediani živec prenaša senzorična sporočila do palca, kazalca, sredinca in polovice prstanca. Živec ima tudi motorne niti za palčne mišice, ki so odgovorne za gibljivost palca in omogočajo, da se palec lahko dotakne drugih prstov. Gre za tako imenovani pincetni prijem ter za prijeme, pri katerih je udeležen palec.
Na sindrom zapestnega kanala kažejo bolečina v dlaneh, zapestjih, roki ali ramenu, ki se še poslabšajo, ko se gibamo. Hrbtišče roke ali zapestje lahko tudi zateka, pojavi se šibkost v dlaneh, zapestjih ali ramenih. Pogosto se kaže tudi šibek ročni oprijem in pomanjkanje moči v zapestju. Pojavijo se tudi mravljinci in omrtvičenost v prstih na roki.
Okvara povzroči čutilne motnje, predvsem odrevenelost, mravljinčenje in šibkost. Običajno se pojavi na roki, ki jo najpogosteje uporabljamo, lahko pa se pojavi tudi na obeh. Posledica je, da ne moremo več delati, izpuščamo predmete, in če težav ne blažimo, se lahko tudi stopnjujejo.
Da bolečina in preostale težave ne bi postale kronične in vodile v hudo in trajno škodo, zdravniki pogosto predpišejo nošnjo opornice, tudi ponoči. Sindrom zapestnega kanala povezujejo tudi s pomanjkanjem vitamina B6, zato je priporočljivo uživanje hrane, bogate s tem vitaminom, kot so pusto meso, ribe, polnozrnata živila, arašidi, fižol, avokado in banane, ali pa ga dodajamo v obliki prehranskih dopolnil. Pri nekaterih pomaga tudi opustitev dela, ki je povzročilo težave, na primer tipkanja ali dela za tekočim trakom.
Zdravniki svetujejo tudi čim več mirovanja za prizadeto območje. Če so težave že resne, bo potrebnih več tednov popolnega mirovanja. Če vse to pomaga, druga terapija ni potrebna. Če mravljinčenje, neobčutljivost, zlasti pa oslabelost opozicije oziroma postavljanje palca proti drugim prstom kljub temu vztrajajo, je potreben kirurški poseg, pri čemer prerežejo transverzalni zapestni ligament. Tako popusti pritisk na mediani živec, težave pa popustijo. V zadnjem času te operacije opravljajo tudi endoskopsko. Izidi tovrstnih posegov so navadno dobri.
Po nekaterih dognanjih bi naj bilo tveganje za razvoj poškodbe zaradi ponavljajočih se obremenitev večje pri ženskah kot pri moških. Deloma je to zato, ker lahko naravna hormonska nihanja med menstruacijo, nosečnostjo in menopavzo povzročijo zatekanje tkiv in s tem poslabšajo tveganje za stiskanje živca in poškodbo. Omenjeno obolenje je pogostejše tudi pri fizičnih delavcih in športnikih, ki roke bolj in več obremenjujejo.
Odrevenelost in mravljinčenje
Sindrom karpalnega oziroma zapestnega kanala označuje skupek težav, ki se kažejo kot bolečina v roki, mravljinčenje in slabitev mišic. Po navadi se bolečina pojavi v zapestju in se počasi širi v druge predele roke. Kot pravijo zdravniki, sindrom nastane zaradi pritiska na mediani živec, ki gre po roki navzdol skozi ozki kanal na spodnji strani zapestja. Mediani živec prenaša senzorična sporočila do palca, kazalca, sredinca in polovice prstanca. Živec ima tudi motorne niti za palčne mišice, ki so odgovorne za gibljivost palca in omogočajo, da se palec lahko dotakne drugih prstov. Gre za tako imenovani pincetni prijem ter za prijeme, pri katerih je udeležen palec.
Na sindrom zapestnega kanala kažejo bolečina v dlaneh, zapestjih, roki ali ramenu, ki se še poslabšajo, ko se gibamo. Hrbtišče roke ali zapestje lahko tudi zateka, pojavi se šibkost v dlaneh, zapestjih ali ramenih. Pogosto se kaže tudi šibek ročni oprijem in pomanjkanje moči v zapestju. Pojavijo se tudi mravljinci in omrtvičenost v prstih na roki.
Okvara povzroči čutilne motnje, predvsem odrevenelost, mravljinčenje in šibkost. Običajno se pojavi na roki, ki jo najpogosteje uporabljamo, lahko pa se pojavi tudi na obeh. Posledica je, da ne moremo več delati, izpuščamo predmete, in če težav ne blažimo, se lahko tudi stopnjujejo.
Kako si pomagati
Da bolečina in preostale težave ne bi postale kronične in vodile v hudo in trajno škodo, zdravniki pogosto predpišejo nošnjo opornice, tudi ponoči. Sindrom zapestnega kanala povezujejo tudi s pomanjkanjem vitamina B6, zato je priporočljivo uživanje hrane, bogate s tem vitaminom, kot so pusto meso, ribe, polnozrnata živila, arašidi, fižol, avokado in banane, ali pa ga dodajamo v obliki prehranskih dopolnil. Pri nekaterih pomaga tudi opustitev dela, ki je povzročilo težave, na primer tipkanja ali dela za tekočim trakom.
Pri nekaterih pomaga opustitev dela, ki je povzročilo težave.
Zdravniki svetujejo tudi čim več mirovanja za prizadeto območje. Če so težave že resne, bo potrebnih več tednov popolnega mirovanja. Če vse to pomaga, druga terapija ni potrebna. Če mravljinčenje, neobčutljivost, zlasti pa oslabelost opozicije oziroma postavljanje palca proti drugim prstom kljub temu vztrajajo, je potreben kirurški poseg, pri čemer prerežejo transverzalni zapestni ligament. Tako popusti pritisk na mediani živec, težave pa popustijo. V zadnjem času te operacije opravljajo tudi endoskopsko. Izidi tovrstnih posegov so navadno dobri.