Prepoznajmo bolezni ven: v začetnih stopnjah ne zaznamo znakov
Pri boleznih ven je velik dejavnik tveganja dednost, bolezen pa sprožajo, predvsem pa slabšajo tudi drugi dejavniki, denimo čezmerna telesna teža, kajenje, starost, dolgotrajno sedenje, visoke temperature, hormonske spremembe, premalo gibanja, prehrana, neprimerna obutev in pretesna oblačila. Bolezen ven preprečujemo z veliko gibanja in uživanjem primerne hrane. Najpomembnejše je, da smo aktivni, saj bomo le tako lahko skrbeli za normalno telesno težo, pravi Ivanka Brus, mag. farm., spec., z Lekarniške zbornice Slovenija.
Kronična bolezen ven pomeni motnjo obtoka v venah spodnjih okončin. Stene in zaklopke v njih postopno oslabijo in vene se razširijo, zato kri v venah zastaja, pojavi se vnetje, pravi Brusova. »Stanje postane kronično in začne posamezniku povzročati težave. Pojavijo se venska bolečina, občutek težkih nog, otekanje, nočni krči, napetost v nogah in srbečica.« Med bolezni ven spadajo tudi hemoroidi, s katerimi se sreča polovica populacije vsaj enkrat v življenju. Težave povzročajo, kadar otečejo ali se vnamejo.
Bolezenski znaki ven se z leti stopnjujejo. Na goleni nastane rdečina, ki se spremeni v liso rjave barve, pozneje se odebelita koža in podkožje gležnja. Najhujši zaplet je venska razjeda goleni, zelo resen zaplet pa nastanek krvnih strdkov, kar imenujemo povrhnja venska tromboza, pojasni magistra farmacije Ivanka Brus. »Če opazimo simptome, kot so bolečina v nogah, težke noge, srbenje, mišični krči, otekanje stopal, gležnjev, goleni, je nujno, da poiščemo zdravniško pomoč.« Pomembno je, da se diagnoza postavi zgodaj, saj lahko le tako čim prej začnemo zdravljenje. V nezdravljenih primerih lahko nastopijo zapleti, bolezni ven so lahko celo usodne.
Bolezni ven zelo vplivajo na kakovost posameznikovega življenja in lahko celo skrajšajo življenjsko dobo, pravi sogovornica in pojasni, da se lahko zaplete velikokrat prepreči in tako ustavi napredovanje bolezni. Kronična bolezen ven je sicer zelo pogosta, prizadene predvsem ženske in starejšo populacijo. V Sloveniji ima težave približno 50 odstotkov ljudi po 60. letu starosti. Težava je, da veliko ljudi bolezni ne prepozna in je zato ne začnejo zdraviti pravočasno.
Različne metode zdravljenja
»Pri kronični venski bolezni se zdravljenje navadno začne s kompresijskimi nogavicami in elastičnimi povoji, ki omogočajo ponovno delovanje venskih zaklopk in zmanjšajo možnost zastajanja krvi. Simptome lahko lajšajo tudi z zdravili venotoniki in žilnimi laserji, kjer metličaste varice odstranjujejo in s toploto razgrajujejo veno. Pri metodi sklerozacije v obolelo veno vbrizgajo sredstvo, ki povzroči, da se notranja plast vene odlušči in zlepi. Kjer so varice večje, uporabljajo sklerozacijo s peno, ki se izvaja s pomočjo ultrazvoka. Odstranitev varic je mogoča tudi z operacijo, ki lahko poteka klasično ali znotraj žile,« našteje sogovornica.
Blage oblike zunanjih hemoroidov zdravimo z zdravili za krepitev sten ožilja in drugimi izdelki za samozdravljenje, ki vsebujejo različne učinkovine, da na koži lokalno zmanjšajo čutno zaznavo in začasno zmanjšajo srbenje, pekoč občutek, bolečino ter nelagodje, pove Brusova. »Obstajajo učinkovine, ki povzročijo zožitev kapilar (vazokonstriktorji), in učinkovine, ki ugodno vplivajo na žile ter jih varujejo (vazoprotektivi), zmanjšajo draženje in izgubo vode, mehčajo in vežejo vlago in druge snovi (adsorbenti). Na voljo so učinkovine, ki zmanjšajo prepustnost površine kože ali sluznic in kapilar (adstringensi) in s tem zmanjšujejo vnetje. Učinkovine so lahko sestavljene iz rastlinskih izvlečkov, delujejo blago adstringentno in protivnetno.
Pri boleznih ven je velik dejavnik tveganja dednost.
Učinkovine, ki povzročijo luščenje poroženele plasti kože, pa zmanjšajo nelagoden občutek srbenja.« Pri zdravljenju hemoroidov so lahko učinkoviti številni manj zahtevni posegi, pravi sogovornica in še, da je, če nič od tega ne pomaga, na vrsti kirurški poseg. Pomembno je, da gremo do zdravnika pravočasno, saj so lahko tako tudi metode zdravljenja mnogo bolj učinkovite.
