Prepoznajmo izgorelost
O izgorelosti, bodisi v zasebnem življenju bodisi na delovnem mestu, se v zadnjih letih vse več govori. Nekatere posameznike to stanje tako zelo psihično izčrpa, da čez dan vse težje funkcionirajo. Pri izgorelosti, ki je povezana s stresom, gre namreč za kronično obliko utrujenosti.
Strokovnjaki govorijo o različnih vrstah izgorelosti. O preobremenitveni govorimo, ko posameznik ves svoj čas namenja le temu, da bo v službi oziroma na poslovnem področju vse bolj uspešen. O tem razmišlja ves čas, tudi v prostem času, zato mu zmanjkuje časa za družino in prijatelje. Izgoreli lahko postanete tudi, če na svojem delovnem mestu ne vidite več izzivov in se začnete dolgočasiti. Sčasoma postanete cinični in se začnete izogibati odgovornosti. Pri tretji vrsti izgorelosti zaradi neuspehov v službi začnete razmišljati, da ste nesposobni za delo oziroma začnete dvomiti o svojih sposobnostih, talentih in dosežkih.
Najnovejša raziskava, ki so jo opravili na univerzi v ameriški zvezni državi Georgia, kaže, da zaposleni tistih sodelavcev, ki stres jemljejo kot nekakšen dokaz, da jim nihče nič ne more, in da so zato bolj uspešni od drugih, ali pa se vseskozi pritožujejo nad stresom, nimajo prav radi. Oziroma bodo prej pomagali tistim, ki priznajo, da so ob določenih nalogah pod stresom. Izkazalo se je še, da če se kdo pogosto hvali, da mu stres ne more do živega, se še sami znajdejo pod velikim psihičnim pritiskom; dobijo občutek, da je stres nekaj normalnega za njihovo delovno okolje, to pa lahko tudi pri njih vodi do izgorelosti.
Postopno do izgorelosti
Izgorelost se razvije postopoma, v več letih. »Sprva so prisotne visoke delovne zahteve, visoka stopnja stresa na delovnem mestu in visoka pričakovanja. Zahteve dela so višje od resursov, delo pa ne izpolnjuje posameznikovih pričakovanj,« pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Sčasoma posameznik postane kronično utrujen, pojavita se psihična in fizična izčrpanost. Lahko se pojavijo tudi motnje spanja in druge zdravstvene težave, kot so glavobol in različne bolečine. Pozneje še apatija, depresivnost, dolgočasje, negativen odnos do dela. Posameznik postane ciničen, ravnodušen. »V zadnji stopnji procesa izgorevanja posameznik občuti obup in nemoč. Do samega sebe čuti odpor, prav tako do drugih ljudi in vseh stvari, lahko se pojavijo občutki krivde, nezadostnosti,« razložijo.
Izgorelost se razvija počasi, v več letih.
Znaki in simptomi izgorelosti pri posamezniku se kažejo na čustveni, telesni, vedenjski in motivacijski ravni ter na področju mišljenja. Pri preprečevanju izgorelosti si lahko, kot pravijo na NIJZ, pomagamo tako, da naloge, ki jih moramo opraviti, razvrstimo po pomembnosti in si vsak dan sproti pripravimo dnevni načrt dela. Postavimo si realne in dosegljive cilje, si privoščimo redne odmore ter si vzamemo čas za počitek, postavimo si omejitve, se naučimo reči ne, kadar delo presega našo razpoložljivo energijo in naše zmožnosti, ter spremenimo življenjski slog.
V zadnji stopnji procesa izgorevanja posameznik občuti obup in nemoč.
