Prepoznajmo svoje številke: tlak si izmerimo vsaj enkrat na leto

Kar tretjina odraslih Slovencev ima povišan krvni tlak, po 60. letu več kot polovica ljudi. Hipertenzija je dejavnik tveganja za srčno-žilne zaplete, zato moramo poznati svoje številke in ukrepati, če so previsoke. Rezultati nedavne raziskave, v kateri je sodelovalo 800 Slovencev, starejših od 45 let, so spodbudni. Kar tri četrtine vprašanih pozna svoje vrednosti krvnega tlaka. Večina si krvni tlak meri vsaj enkrat na leto, predvsem starejši pa še pogosteje, enkrat na mesec. Preostali si ga niso izmerili še nikoli. A le z rednimi meritvami bomo vedeli, ali je naš tlak povišan, in ga zniževali ter preprečili nepopravljive poškodbe žil, srca, možganov, ledvic in oči, ki jih povzroča dolgotrajno zvišan krvni tlak, torej nad 140/90 mm Hg.

Združenje za hipertenzijo priporoča, da si vsi izmerimo krvni tlak vsaj enkrat na leto. »Če je višji od 140/90 mm Hg, je potrebnih več zaporednih meritev. Svetujemo, da si ga merite vsaj tri dni zapored in si vrednosti zapišete, o nadaljnjih ukrepih pa se posvetujte z osebnim zdravnikom,« poudarja predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo doc. dr. Jana Brguljan Hitij. Krvni tlak si lahko z ustreznim merilnikom izmerite doma pa seveda pri zdravniku in tudi farmacevtu v lekarni.

Če je tlak povišan, je prvi korak sprememba življenjskega sloga, kar vključuje zmanjšanje telesne teže, primerno telesno dejavnost, prenehanje kajenja, omejitev soli v prehrani, omejitev pitja alkoholnih pijač in dovolj spanja. Če po pol leta še ne bo sprememb, vam bo zdravnik predpisal zdravilo za znižanje krvnega tlaka. »Na voljo so različna zdravila, vsa so dokazano učinkovita in varna,« pove doc. dr. Brguljan Hitijeva. Čeprav jemanje zdravil nikomur ni povšeči, pa se je treba zavedati, da bomo z njihovim rednim jemanjem prispevali k bolj brezskrbnemu in kakovostnemu življenju. Če imamo krvni tlak pod nadzorom, nas nima kaj skrbeti, pravijo strokovnjaki. »Ko je tlak spet v mejah normale, pod 140/90 mm Hg, se lahko ob upoštevanju zdravega načina življenja in rednem jemanju zdravil vrnete v stare tirnice,« zagotavlja doc. dr. Jana Brguljan Hitij in še: »Redno jemanje zdravil za znižanje krvnega tlaka je varen in učinkovit način, ki prinaša številne koristi in ohranja kakovost vašega življenja.«

Preveč sladkorja v krvi

Tako kot krvni tlak si je treba občasno izmeriti tudi vrednost sladkorja v krvi: previsok je posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Poznamo dve vrsti diabetesa, tip 1, ki se pojavi v otroštvu in mladosti, potrebno je zdravljenje z inzulinom, in to vse življenje. Pogostejši je diabetes tipa 2: pri tem telo ne more izdelati dovolj inzulina ali ga ne more učinkovito uporabljati, največkrat pa oboje. V obeh primerih je posledica kopičenje sladkorja v krvi. Običajno se pojavi po 40. letu starosti, a v zadnjem času ga odkrijejo tudi pri otrocih. Dejavnikov tveganja je več: pomembni so genetska nagnjenost, torej bolezen v družini, čezmerna telesna teža, telesna nedejavnost, starost, visok krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi. Poglejmo še te številke: normalna vrednost glukoze v krvi je od 3,5 do 5,6 mmol/l, če presega 7 mmol/l na tešče ali pa 11 mmol/l po hranjenju, govorimo o sladkorni bolezni.

Polovica oseb s sladkorno boleznijo ne ve, da jo ima: imamo jo lahko več let, preden zdravnik postavi diagnozo. Diabetes vsekakor vpliva na življenje, a ga je mogoče obvladovati in živeti polno in dejavno. Uživati je treba zdravo prehrano, biti telesno dejaven, si redno meriti krvni sladkor in krvni tlak ter redno jemati zdravila. ​