Prepoznajte izgorelost, ki nastane zaradi neprestane preobremenjenosti
Vsakodnevni stres na delovnem mestu in številne obveznosti, ki nam tako rekoč odžirajo naš prosti čas, lahko vodijo v izgorelost. Največja težava je, da se posamezniki sprva tega sploh ne zavedajo, čeprav so v službi iz tedna v teden bolj apatični ali jih doma vznejevolji že malenkost. Nujno je poznati opozorilne znake.
Tisti, ki so izgoreli, se namreč vseskozi počutijo prazne, celo duševno izčrpane, ne vidijo nobenega upanja. Na delovno mesto hodijo brez volje, bolni, zaradi vse slabše zbranosti pogosteje delajo napake, kakovost dela tako pada, s tem trpijo rezultati; ko se prikrade še občutek nemoči, posameznik zapade v začaran krog.
Nastane zaradi neprestane preobremenjenosti.
Strokovnjaki ločijo tri vrste izgorelosti na delovnem mestu. Prva, preobremenitvena, se zgodi, ko iz dneva v dan delate vedno več in več, ker hlepite po uspehu; na eni strani boste morda na koncu v službi zaradi tega res bolj cenjeni in imeli boljšo plačo, a na žalost za ceno slabšega zdravja. Izgoreli lahko postanete tudi zato, ker se v službi dolgočasite, ker imate občutek, da vas premalo cenijo in ker ste prepričani, da se sposobni bistveno bolj zahtevnih nalog, a vam delodajalec tega ne omogoča. Sčasoma postanete cinični in se začnete izogibati odgovornostim. Pri tretji vrsti izgorelosti zaradi neuspehov v službi začnete razmišljati, da ste nesposobni za delo oziroma začnete dvomiti o svojih sposobnostih, talentih in dosežkih.
Sprememba življenjskega sloga
Na žalost se lahko začnete z izgorelostjo spopadati šele, ko jo prepoznate. Šele takrat namreč sledi poprava škode, in sicer tako, da poiščete pomoč in začnete obvladovati stres. Potem pride odpornost: vseskozi skrbite za svoje fizično in čustveno stanje in s tem preprečite vrnitev na stara pota.
Izgoreli ljudje so kronično utrujeni, cinični, razdražljivi in nemotivirani za delo.
V primeru izgorelosti na delovnem mestu v pogovoru z nadrejenim povejte, kaj vas skrbi, in morda boste lahko skupaj z njim kaj spremenili, dosegli kakšno rešitev, kompromis. Pomoč lahko poiščete tudi pri sodelavcih, prijateljih, ljubljenih ali strokovnjaku. Nikar ne pozabite na redno telesno aktivnost, saj se boste z njo lažje soočali s stresom, in spanje, ki vam bo vrnilo dobro počutje in hkrati varovalo zdravje. Skratka, spremeniti je treba dozdajšnji življenjski slog.
Dobro vam lahko denejo tudi različne sprostitvene tehnike, denimo joga in meditacija. Najnovejši sprostitveni trend na družabnih omrežjih je denimo poslušanje t. i. rjavega hrupa (brown noise): gre za posebno šumenje, ki lahko traja tudi po več ur.
Številni uporabniki tiktoka trdijo, da jih zelo pomirja, še posebno učinkovit naj bi bil pri osebah z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Poleg rjavega obstajata še beli in roza hrup: na prvega naletimo v gozdu, ko listi zaplapolajo v vetru, in tudi ta naj bi blagodejno vplival na človeka, pregnal nespečnost in izboljšal sluh. Za boljši spanec nekateri priporočajo roza hrup oziroma mehkejšo različico belega šuma.
