Prepoznajte slabe prehranjevalne navade

Slabe prehranjevalne navade in pomanjkanje gibanja, kar se vse pogosteje kaže kot posledica hitrega tempa modernega življenja, sta poglavitna dejavnika, ki vodita v nezdrav življenjski slog.

»Prepogosto iščemo rešitve v hitri, predelani prehrani ter izpuščamo in združujemo obroke. Gre za vzorce, ki jih je mogoče s prepoznavanjem in potem vztrajnostjo uspešno obvladati, spremeniti in tako zvišati kakovost našega življenja. Pri tem moramo biti dandanes, ko je dostop do informacij čedalje lažji, pozorni tudi na številne nestrokovne, celo nasprotujoče si informacije in nasvete o zdravi prehrani, ki jih lahko zasledimo na družbenih omrežjih in spletu. Te lahko namreč privedejo do zmede ali celo pospešijo razvoj nezdravih prehranskih navad,« poudarja Nina Križnik, diplomirana inženirka živilstva in prehrane (UN).

Katera živila najbolj škodujejo?

Živila razlikujemo glede na njihove lastnosti, hranilno sestavo in hranilne vrednosti, ki lahko pozitivno ali negativno vplivajo na delovanje našega telesa. Kot opozarja Križnikova, so v sodobni prehrani problematični predelani živilski izdelki, ki prepogosto vsebujejo veliko predvsem nasičenih maščob, sladkorja in soli.

V kontekstu zdravega prehranjevanja zasledimo zlasti smernice, ki narekujejo izogibanje ogljikovim hidratom in nasičenim maščobam. Med prve uvršamo enostavne sladkorje in sestavljene ogljikove hidrate, ki so za telo primarno vir energije, večje količine pa se v njem kopičijo v obliki maščob. Pri tem je treba izpostaviti, da so za zdravje še posebej škodljivi prosti sladkorji, to so živilom dodani sladkorji, pa tudi tisti, ki so v njih naravno prisotni. Najdemo jih na primer v brezalkoholnih pijačah, sadnih sokovih, nektarjih, slaščicah. Povzročajo debelost, srčno-žilne bolezni in druge presnovne motnje. Na drugi strani pa med ogljikove hidrate uvršamo tudi koristne prehranske vlaknine, ki so pomemben del uravnotežene prehrane in ugodno vplivajo na naše zdravje. Tako je priporočeno, da na jedilnik zaradi ugodnega vpliva na zdravje večkrat uvrstimo živila, kot so kaše, stročnice, oreščki, semena, polnozrnati riž, testenine in kruh ter manjkrat belo moko, sadne pijače in krompir.

Kako lahko spremenimo prehranjevalne navade?

Zagotovo je glavno vodilo počasi in postopoma. Glavni cilj je urediti ritem prehranjevanja, užiti primerno velik obrok in vključiti pester nabor živil. Eden pomembnejših korakov je obvladovanje nezdravih prigrizkov ter izpuščanja ali združevanja obrokov. Prepogosto uživamo preveč preobilnih in zato energijsko prebogatih obrokov. Kot poudarja inženirka živilstva in prehrane, je redna izpostavljenost energijsko bogati, a hranilno revni hrani v kombinaciji z odsotnostjo telesne dejavnosti povezana z večjim tveganjem za razvoj debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih obolenj, kot so na primer srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2 in rakava obolenja.

Dodaja še, da »pogosto pozabljamo, da na kakovost in ustreznost naše prehrane najlažje vplivamo tako, da si hrano pripravljamo sami doma, iz pestrega nabora osnovnih in sezonskih živil. Da bodo naši obroki uravnoteženi, pa sledimo pravilu, da naj bo na našem krožniku ena dlan živil, ki vsebujejo več beljakovin, ena pest živil z več ogljikovih hidratov in dve pesti zelenjave oziroma sadja.«

Pri tem ne smemo pozabiti, da se naše potrebe po hranilih in energiji razlikujejo glede na življenjski slog in obdobje. Med drugim se tako potrebe rekreativnih športnikov ob telesni dejavnosti povečajo, saj je večja tudi energijska poraba. Osnovno vodilo prehranjevanja v tem primeru je zadosten vnos ogljikovih hidratov, kolikšen, pa je odvisno od vrste, intenzitete in časa trajanja športne dejavnosti. Zato je pomembna individualna prilagoditev prehranjevalnih navad, pri čemer ne smemo pozabiti tudi na dobro hidracijo.

*Besedilo je objavljeno v tiskani izdaji oglasne priloge Aktivni in zdravi.