Prepoznate težave ščitnice?

Normalno delovanje ščitnice je pomembno za delovanje centralnega živčevja, zaznavanje, počutje, spomin in koncentracijo. Ščitnični hormoni vplivajo na delovanje srca in srčno-žilnega sistema, dihal, prebavil in sečil, krvotvornega sistema, rodil ter mišičja. Uravnavajo metabolizem kosti in lipidov, vpleteni so v regulacijo telesne temperature, vplivajo na kožo, lase in nohte.

Zelo so pomembni za presnovo in porabljanje kalorij, in dokler jih ščitnica izloča dovolj, je telesna presnova normalna. Nemalokrat pa je teh hormonov preveč in takrat govorimo o čezmernem delovanju ščitnice ali hipertiroidizmu. Pogosto ga povzroča bazedovka, avtoimunska bolezen, ki se najpogosteje pojavi med 20. in 40. letom.
 

Pogostejši pri ženskah

Ta motnja lahko pospeši presnovo, tudi do 60 ali celo do 100 odstotkov. Posledice so hitra izguba teže, hiter ali nereden srčni utrip ter živčnost in razdražljivost. Podatki kažejo, da je hipertiroidizem pogostejši pri ženskah kot pri moških in se pogosteje pojavi pri mladih odraslih ali ljudeh srednjih let.

Za zdravljenje čezmernega delovanja ščitnice ni enega samega načina. Za zmanjšanje nastajanja ščitničnih hormonov se uporablja radioaktivni jod, druga možnost pa so tako imenovati tirostatiki, zdravila, ki zavrejo delovanje žleze. V redkih primerih se zdravniki odločijo za odstranitev dela žleze z operacijo. Opozarjajo, da če hipertioridizem ostane nezdravljen, je lahko tudi smrtno nevaren. Vendar se večina ljudi, ki ima čezmerno delovanje ščitnice, če to odkrijejo pravočasno, na zdravljenje dobro odzove in nimajo dodatnih težav.
 

Najpogostejši znaki

Ker lahko hipertiroidizem povzroča najrazličnejšo kombinacijo znakov in simptomov in nemalokrat kaže tudi na kakšno drugo bolezen, je precej težko postaviti diagnozo.


Znak, ki kaže, da je s ščitnico nekaj narobe, je hitro hujšanje, čeprav apetit in uživanje hrane ostaneta enaka ali se celo povečata. Na čezmerno delovanje ščitnice kaže tudi razbijanje srca ali hiter srčni utrip. Pogost znak je tudi pretirano znojenje, neredne menstruacije, večja občutljivost za vročino in živčnost, razdražljivost ter drhtenje. Pojavijo se lahko težave s spanjem, utrujenost in mišična šibkost, tudi spremembe v odvajanju blata, zlasti pogostejše iztrebljanje. Simptom čezmernega delovanja ščitnice se kaže tudi kot zvečana ščitnica oziroma golša, ki je lahko vidna kot zadebelina na spodnji strani vratu.
 

Hranila za ščitnico

Zdrava ščitnica potrebuje za svoje delovanje jod, ki je bistven gradnik ščitničnih hormonov. Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije naj bi odrasel človek zaužil okrog 150 mikrogramov joda na dan. Ker ga v sadju, zelenjavi, mesu in mlečnih izdelkih skoraj ni, je v večini razvitih držav glavni vir jodirana kuhinjska sol. Če čez dan v telo vnesemo premalo joda, se bo ščitnica povečala, in to bo pripeljalo do zmanjšane tvorbe in pomanjkanje ščitničnih hormonov. Če je vnos joda prevelik, pa se poveča tveganje za avtoimunsko bolezen ščitnice in motnje njenega delovanja. Zato je zelo pomembno, pravijo zdravniki, da smo pozorni, koliko joda vnesemo v telo.


Da bi ščitnica delovala pravilno in bo zdrava, moramo poskrbeti z ustreznim in raznolikim prehranjevanjem. Hranila, ki prispevajo k pravilnemu delovanje ščitnice, hkrati pa dobro vplivajo tudi na splošno zdravje, so poleg joda še železo, magnezij, selen, cink, vitamin A, vitamin B 12 in maščobne kisline omega 3.