Preprečimo suha usta, preberite kaj pomaga
Suha usta oziroma kserostomija je obolenje, ki nastane zaradi zmanjšanega izločanja sline iz žlez slinavk, definirajo pa ga kot subjektivni občutek suhih ust. Človek na dan povprečno proizvede od pol do poldrugega litra sline, ki v 99 odstotkih vsebuje vodo, odstotek pa sestavljajo elektroliti, encimi in sluz, ki nam omogočajo razgradnjo in okušanje hrane.
Kot pravi Nika Lobe, dr. dent. med., iz VV Dental centra za estetsko zobozdravstvo Vrbošek, občasno izsušena usta lahko občutimo vsi. »Pojavijo se pri dolgotrajnem govorjenju, odprtih ustih, med spanjem, pri ukvarjanju s športom ali kadar smo pod stresom. V tem primeru je to normalen, prehoden fiziološki pojav in ni razlog za pretirano skrb. Kadar pa opazimo, da se stanje pojavlja dlje, pogosteje ali se celo slabša, lahko pomislimo na možnost kserostomije,« pravi sogovornica.
Za pojav kserostomije obstaja veliko vzrokov, med najpogostejše štejemo zdravila. Znanstveniki so do danes odkrili več kot 400 vrst zdravil, katerih stranski učinek je zmanjšano izločanje sline – med njimi za zdravljenje depresije, anksiolitiki, antihipertenzivi, diuretiki, antihistaminiki in analgetiki. So pa še nekateri drugi vzroki, zaradi katerih se pojavljajo suha usta, pravi zobozdravnica.
»To so obsevanje glave in vratu pri raku, kemoterapija, poškodbe živcev, avtoimunske bolezni, kot sta sjögrenov sindrom in diabetes. Povzročajo jih tudi stres, sistemske bolezni, hormonske motnje in staranje. Prav pri starejših je stanje suhih ust najpogostejše.« Kot kažejo podatki številnih raziskav, naj bi 70 odstotkov starejših od 70 let imelo tovrstne težave, med drugim zaradi jemanja več zdravil in nezadovoljive prehrane.
Zadosten vnos tekočine
Najpogostejši znaki suhih ust so gosta in lepljiva slina, oteženo požiranje in govorjenje, spremenjeno okušanje hrane, pekoč jezik, suha razpokana sluznica, vnetje ustnih kotov ter slab zadah. Lahko pride do razjed na ustni sluznici. Ob tem se pojavi večja potreba po pitju vode, še posebno ponoči, pravi zobozdravnica.
Pojav suhih ust bomo pomagali preprečiti, če ne bomo pili kave, alkohola ter uživali slane, pekoče in trde hrane.
»Dolgotrajnejše stanje suhih ust močno poveča možnost za oralne infekcije in vnetje obzobnih tkiv, kot sta gingivitis ali parodontitis. Ker slina deluje zaščitno proti kariesu, se z zmanjšanjem njene količine pojavi tudi večja nevarnost za razvoj te tegobe. Pri ljudeh s protezo pride do oteženega nošenja,« pove Lobetova in opozori, da suha usta lahko nakazujejo tudi na resnejše zdravstvene težave, zato je o tem treba obvestiti osebnega zdravnika in zobozdravnika, ki izvedeta potrebno diagnostiko in terapijo.
Sogovornica svetuje zdrav življenjski slog, izogibanje stresu, uravnoteženo prehrano ter zadosten vnos tekočine. Pomembna je tudi ustrezna ustna higiena, kar pomeni umivanje zob vsaj dvakrat na dan in vsakodnevno čiščenje medzobnih prostorov. »Svetujem redne obiske pri zobozdravniku, ki stanje spremlja, sanira morebitni karies, opravi profesionalno čiščenje trdih in mehkih zobnih oblog ter po potrebi nanese fluoridni premaz za dodatno zaščito zobne sklenine.«
Z zmanjšanjem količine sline se pojavi večja nevarnost za razvoj kariesa.
Sicer pri pojavu suhih ust ukrepamo glede na vzrok. Če so kriva določena zdravila, o tem obvestimo osebnega zdravnika, ki nam jih bo zamenjal za druga. Kot pravi Nika Lobe, lahko stanje ublažimo tudi z žvečenjem žvečilnih gumijev brez sladkorja ter lizanjem kislih bombonov. Na tržišču obstajajo preparati umetne sline v obliki gelov in razpršil. Zobozdravniki svetujejo tudi ustno vodico brez alkohola in mentola ter zobno pasto s fluorom in kalcijem. Pojav suhih ust bomo zmanjšali, če ne bomo pili kave, alkohola ter uživali slane, pekoče in trde hrane.
