Prepričajte se o izvoru mesa

Zadnja afera z oporečnim mesom iz klavnice na Poljskem, ki je prišlo tudi do slovenskih skladišč, če ne tudi trgovin, je sicer potihnila, vendar so potrošniki še vedno vznemirjeni in se upravičeno sprašujejo, kakšno hrano jemo in kako se izogniti podobnim pastem, ki prežijo na nas. Pristojni vseskozi zatrjujejo, da je slovenski potrošnik varen, a skrb kljub vsemu ostaja. Za nasvet, kako naj se človek znajde, smo poprosili mag. Roberta Tomazina, direktorja trženja v KZ Krka, ki si kot vodilna zadruga na Dolenjskem in v Beli krajini prizadeva za čim večjo lokalno samooskrbo in zagotavljanje kakovostne hrane na mizah slovenskih potrošnikov. Po njegovih besedah je najbolj pomembna potrošnikova ozaveščenost, da ne kupi slepo vsega, kar mu trg ponuja. »Prepričajte se o izvoru mesa, berite deklaracije, zahtevajte podatke od trgovca, poleg tega se zanesite na svoje občutke; če se vam zdi kar koli sporno ali sumljivo, če vam denimo meso že po videzu ni všeč, ga nikar ne kupujte,« pravi Tomazin, prepričan, da bi morale imeti trgovine informacijske table, a ne le za meso, temveč tudi za druga živila, na primer zelenjavo, s katerih bi bilo jasno razvidno, koliko slovenskega blaga je vsak dan v ponudbi.


Sicer meni, da je največja težava pri oskrbi s hrano poplava nizkocenovne, nekakovostne hrane, ki prihaja k nam iz uvoza. Obenem je treba vedeti, da na drugi strani veliko visokokakovostne slovenske hrane izvozimo. Poglejmo primer govedine, ki je zredimo več, kot je pojemo, a je je na slovenskih trgovskih policah vseeno premalo. Tomazin ob tem pripomni, da se na Dolenjskem in v Beli krajini pozna prisotnost tako imenovanih živinskih mešetarjev, ki najbolj kakovostno slovensko govedino prodajajo v Libanon. »Naši zadrugi sicer uspeva za domači trg zagotoviti izključno slovensko govedino, kar se tiče perutnine in svinjine, pa dobavljamo pri preverjenih dobaviteljih, perutnino iz Pivke, Panvite in Perutnine Ptuj, svinjsko meso, pri katerem je Slovenija le 35–40-odstotno samooskrbna, kupujemo v sosednjih državah.«


Pri tem opozarja na nesorazmerje veleprodajnih cen, ki ga povzroča uvoz nizkokakovostnega poceni mesa. Razpon med maloprodajnimi in veleprodajnimi cenami je večji kot v drugih blagovnih skupinah. Veleprodajne cene oblikuje ponudba mesa dvomljive kakovosti, na drugi strani pa so maloprodajne cene v geografski regiji primerljive, razlika gre v trgovske marže. Če ne bi bilo uvoza nizkocenovnega mesa dvomljive kakovosti, bi bile lahko odkupne cene doma vzrejene živine višje. Živinorejci so stisnjeni v kot, saj se veleprodajne cene oblikujejo na podlagi cen dvomljive kakovosti mesa, ki pride na primer iz Poljske, Romunije ali Madžarske, je oster Tomazin, ki je trdno prepričan, da ima politika vse možnosti, da bi razmere uredila, vendar nima volje. »Zagotavljam vam, da bi se afera z uvozom spornega poljskega mesa hipno uredila, če bi bile letos državnozborske volitve!«