PESTO
Preprosta jed iz možnarja
Poletno obilje zelišč kliče po sveži mediteranski kuhinji, v kateri med drugimi dobrotami kraljuje pesto, omaka iz začimbnih rastlin, olja in parmezana.
Odpri galerijo
Pesto je ena od tradicionalnih sredozemskih jedi, ki jih lahko pripravljamo vse leto, najboljši pa je poleti, ko zanj uporabimo sestavine, ki smo jih pravkar nabrali oziroma narezali na vrtu ali še sveže prinesli s tržnice. Najbolj znan je zeleni pesto, pripravljen iz bazilike, zato mnogi pravijo, da je ta tudi originalen. Vendar ni povsem tako, bolj kot sestavine ga namreč določa način priprave.
Novodobne različice so na hitro zmlete v blenderju, pravi pesto pa potrebuje precej več kuharjeve pozornosti, saj ga ročno tremo v možnarju oziroma terilniku. Po tem je omaka dobila tudi ime, pestare namreč v italijanščini pomeni tolči oziroma tlačiti. Tako da je za ljubitelje pesta, ki dajo kaj na tradicijo, obvezna investicija v dober možnar.
Najboljši je narejen iz marmorja, tako prisegajo največji kuharski mojstri, zanj pa bo treba odšteti od 20 ali 30 evrov navzgor, odvisno od velikosti. Ker je praktično neuničljiv, razen če ga okrušimo s kakšnim trdim predmetom, se bo vložek zagotovo izplačal. Če imate izbrušen okus, boste namreč brez težav opazili razliko med pestom, pripravljenim v možnarju, in zmletim v električnem mešalniku. Slednji namreč sestavine naseklja oziroma zmelje, medtem ko jih s tolčenjem v možnarju zmečkamo, pri tem pa se iz njih sprosti več okusa in arome.
Osnovne sestavine za pesto so poljubna sezonska zelišča, ne le bazilika, v sezoni poskusimo na primer čemaž, ali zelenjava, na primer paradižnik. Obvezna sestavina so oreški, bodisi pinjole bodisi mandlji pa tudi arašidi, ter seveda trdi sir, denimo parmezan. Omaki dodajamo tudi oljčno olje, da postane mehka in mazljiva. Ne pozabimo na česen, razen če ne maramo ostrega okusa, pesto pa lahko osvežimo z limonovim sokom. Vse sestavine v možnarju obdelujemo tako dolgo, da nastane primerno kremasta omaka.
Pesto ponudimo hladen, izjemen je v kombinaciji s testeninami, prelijemo ga po vročih rezancih ali špagetih in premešamo. Uživamo ga tudi kot namaz, najboljši je v družbi popečenih belih kruhkov, dobro pa se poda tudi k jedem z žara, tako k mesu kot zelenjavi. Če ga ne pojemo takoj, ga spravimo v dobro zaprte kozarčke in postavimo v hladilnik, kjer bo zdržal nekaj dni. Obstojnost še povečamo, če povrhu nalijemo malo olja.
Novodobne različice so na hitro zmlete v blenderju, pravi pesto pa potrebuje precej več kuharjeve pozornosti, saj ga ročno tremo v možnarju oziroma terilniku. Po tem je omaka dobila tudi ime, pestare namreč v italijanščini pomeni tolči oziroma tlačiti. Tako da je za ljubitelje pesta, ki dajo kaj na tradicijo, obvezna investicija v dober možnar.
Najboljši je narejen iz marmorja, tako prisegajo največji kuharski mojstri, zanj pa bo treba odšteti od 20 ali 30 evrov navzgor, odvisno od velikosti. Ker je praktično neuničljiv, razen če ga okrušimo s kakšnim trdim predmetom, se bo vložek zagotovo izplačal. Če imate izbrušen okus, boste namreč brez težav opazili razliko med pestom, pripravljenim v možnarju, in zmletim v električnem mešalniku. Slednji namreč sestavine naseklja oziroma zmelje, medtem ko jih s tolčenjem v možnarju zmečkamo, pri tem pa se iz njih sprosti več okusa in arome.
Osnovne sestavine za pesto so poljubna sezonska zelišča, ne le bazilika, v sezoni poskusimo na primer čemaž, ali zelenjava, na primer paradižnik. Obvezna sestavina so oreški, bodisi pinjole bodisi mandlji pa tudi arašidi, ter seveda trdi sir, denimo parmezan. Omaki dodajamo tudi oljčno olje, da postane mehka in mazljiva. Ne pozabimo na česen, razen če ne maramo ostrega okusa, pesto pa lahko osvežimo z limonovim sokom. Vse sestavine v možnarju obdelujemo tako dolgo, da nastane primerno kremasta omaka.
Priprava v terilniku zahteva nekaj spretnosti, predvsem pa čas.
Pesto ponudimo hladen, izjemen je v kombinaciji s testeninami, prelijemo ga po vročih rezancih ali špagetih in premešamo. Uživamo ga tudi kot namaz, najboljši je v družbi popečenih belih kruhkov, dobro pa se poda tudi k jedem z žara, tako k mesu kot zelenjavi. Če ga ne pojemo takoj, ga spravimo v dobro zaprte kozarčke in postavimo v hladilnik, kjer bo zdržal nekaj dni. Obstojnost še povečamo, če povrhu nalijemo malo olja.