HRANA
Presno zgodnje poletje
Jagoda, ki jo utrgaš na vrtu, se ne more primerjati s tisto, ki je pripotovala iz Španije.
Odpri galerijo
Z vedno toplejšimi dnevi je na jedilniku vedno več presnega. Moja najljubša presna jed je ogromna skleda solate z zanimivim prelivom, na drugem mestu je košarica jagod, takšnih, ki dišijo in niso vse enake velikosti. Zelo redko imam priložnost, da se do sitega najem presnih češenj, saj je do zdravih, nešpricanih (normalnih) češenj težje priti kot do banan ali ananasa.
Dober prijatelj, eko sadjar in svetovalec, mi obljublja, da bo kmalu boljše, saj gre vedno več nasadov v ekološko pridelavo. Super, zraven pa si mislim, kako so pogumni, in upam, da ne tudi neumni, saj vlagajo vse, kar imajo, v tvegan posel v partnerstvu z nepredvidljivimi in ekstremnimi vremenskimi razmerami. Vsakemu ekološkemu kmetu bi se lahko zahvalili, da za nas prideluje zdravo hrano.
Presnojedci trdijo, da imajo več energije, so bolj zdravi in fit, kadar uživajo samo presno, hrano, ki ni kuhana ali pečena. Segrevanje nad 48 stopinj je meja, ko se živa hrana spreminja v predelano. Presno naj bi jedli v čim bolj osnovni obliki in kar se da sproti. Jagoda, ki jo utrgaš na vrtu, se ne more primerjati s tisto, ki je pripotovala iz Španije, tudi če bi bili obe ekološki. Poleg sveže zelenjave in sadja so presna tudi žita, ki jih namočimo in nakalimo, oreščki, semena, hladno stiskana olja, suho sadje, alge in vsa zelišča.
Presna hrana se prebavlja drugače, hitreje kot kuhana ali pečena, zato ne obremenjuje organizma s počasnim potovanjem po prebavilih, odlaga manj toksičnih snovi, odvajanje je pogostejše, telo je lahko in prožno, pri tem pa dobi vse potrebno za življenje. Slišati je neverjetno, da bi lahko živeli le od solate in oreščkov, vendar se veliko ljudi super počuti brez lonca in štedilnika, presnojedstvo pogosto izberejo za svoj način prehranjevanja iz zdravstvenih razlogov in tudi kot osebno filozofijo, ki izraža njihov odnos do sveta.
Hrana je s tem res zelo povezana. Po mojih izkušnjah pa to ni za vsakega. Komur dobro dene, bo že vedel, saj vsak svoje telo najbolj pozna. Nedvomno pa vsakemu koristi, če imamo kdaj presni dan ali vsaj obrok. Manj ugodno za zdravje je, kadar v enem obroku jemo presno in kuhano, ker se različno prebavlja in naredi brbotajoč kotel v trebuhu. Najprej juha, potem solata ni najboljši vrstni red. Malo boljše je, če najprej pojemo presno, na primer solato, in šele nato kuhano ali pečeno. Če kombiniramo, na primer svežo solato in pečen mlad krompirček, naj bo za dober občutek po kosilu enega bistveno več kot drugega.
Še najboljše je ostati samo pri solati, zdaj ko raste na vsakem vrtu. Za preliv sem se malo potrudila in namesto klasičnega olja in kisa zmešala solatni smuti, ki se mu v kulinaričnem žargonu najbrž reče dresing. Kosilo je bilo popolno, nasitno in stoprocentno presno. Recept že razvijam v polivko čez testenine iz mladih bučk, ki jih narežem z lupilnikom za zelenjavo v tanke rezance... Sezona presnega se je komaj začela.
Dober prijatelj, eko sadjar in svetovalec, mi obljublja, da bo kmalu boljše, saj gre vedno več nasadov v ekološko pridelavo. Super, zraven pa si mislim, kako so pogumni, in upam, da ne tudi neumni, saj vlagajo vse, kar imajo, v tvegan posel v partnerstvu z nepredvidljivimi in ekstremnimi vremenskimi razmerami. Vsakemu ekološkemu kmetu bi se lahko zahvalili, da za nas prideluje zdravo hrano.
Presnojedci trdijo, da imajo več energije, so bolj zdravi in fit, kadar uživajo samo presno, hrano, ki ni kuhana ali pečena. Segrevanje nad 48 stopinj je meja, ko se živa hrana spreminja v predelano. Presno naj bi jedli v čim bolj osnovni obliki in kar se da sproti. Jagoda, ki jo utrgaš na vrtu, se ne more primerjati s tisto, ki je pripotovala iz Španije, tudi če bi bili obe ekološki. Poleg sveže zelenjave in sadja so presna tudi žita, ki jih namočimo in nakalimo, oreščki, semena, hladno stiskana olja, suho sadje, alge in vsa zelišča.
Presna hrana se prebavlja drugače, hitreje kot kuhana ali pečena, zato ne obremenjuje organizma s počasnim potovanjem po prebavilih, odlaga manj toksičnih snovi, odvajanje je pogostejše, telo je lahko in prožno, pri tem pa dobi vse potrebno za življenje. Slišati je neverjetno, da bi lahko živeli le od solate in oreščkov, vendar se veliko ljudi super počuti brez lonca in štedilnika, presnojedstvo pogosto izberejo za svoj način prehranjevanja iz zdravstvenih razlogov in tudi kot osebno filozofijo, ki izraža njihov odnos do sveta.
Hrana je s tem res zelo povezana. Po mojih izkušnjah pa to ni za vsakega. Komur dobro dene, bo že vedel, saj vsak svoje telo najbolj pozna. Nedvomno pa vsakemu koristi, če imamo kdaj presni dan ali vsaj obrok. Manj ugodno za zdravje je, kadar v enem obroku jemo presno in kuhano, ker se različno prebavlja in naredi brbotajoč kotel v trebuhu. Najprej juha, potem solata ni najboljši vrstni red. Malo boljše je, če najprej pojemo presno, na primer solato, in šele nato kuhano ali pečeno. Če kombiniramo, na primer svežo solato in pečen mlad krompirček, naj bo za dober občutek po kosilu enega bistveno več kot drugega.
Še najboljše je ostati samo pri solati, zdaj ko raste na vsakem vrtu. Za preliv sem se malo potrudila in namesto klasičnega olja in kisa zmešala solatni smuti, ki se mu v kulinaričnem žargonu najbrž reče dresing. Kosilo je bilo popolno, nasitno in stoprocentno presno. Recept že razvijam v polivko čez testenine iz mladih bučk, ki jih narežem z lupilnikom za zelenjavo v tanke rezance... Sezona presnega se je komaj začela.