Presnovi najbolj škodljive navade
Po definiciji Mednarodne zveze za sladkorno bolezen je metabolni sindrom skupina dejavnikov, ki označujejo presežek maščobe v predelu trebuha (centralna debelost, meri se obseg pasu), motnjo presnove maščob (povišani trigliceridi ali znižan holesterol HDL), povišan krvni tlak in/ali sladkorno bolezen tipa 2.
Kdaj je čas za ukrepanje? Če ima evropski moški obseg trebuha 94 cm in ženska več kot 80 cm, poleg tega pa še dva izmed drugih treh dejavnikov tveganja, govorimo o bolezenskem stanju metabolnega sindroma.
Kaj lahko naredimo?
- Posameznik mora poznati svoj krvni tlak, indeks telesne mase in obseg trebuha. Redno je treba preverjati vrednosti krvnega sladkorja in serumskih maščob.
- S preventivo metabolnega sindroma se močno zmanjša tveganje za koronarno bolezen srca, sladkorno bolezen, maščobno infiltracijo jeter, kognitivno propadanje in nekatere vrste raka.
- Med načine prehranjevanja, ki so povezani z manjši ogroženostjo za razvoj tega bolezenskega stanja, strokovnjaki uvrščajo prehrano, ki vsebuje mlečne izdelke, ribe in žita, najbližje temu je sredozemski način prehranjevanja.
- Problem metabolnega sindroma se začne že s sedenjem. Pretirano sedenje in podobno neaktivno vedenje sprožata celične vnetne odzive, ki pripomorejo k razvoju tega sindroma.
- Preventivni učinek telesne aktivnosti potrjujejo tudi podatki, da se pri dobri telesni kondiciji zmanjšata splošno tveganje za prezgodnjo smrt in tveganje za smrt zaradi srčno-žilnih obolenj, ki so močno povezana z metabolnim sindromom, in sicer kar za 50 odstotkov.
Katere navade najbolj škodijo presnovi?
Presnova ali metabolizem je proces, s katerim telo hrano spreminja v energijo. Dobra presnova pomeni dobro izrabo hranljivih snovi in manjšo možnost za kopičenje odvečnih kilogramov. Kako pospešiti presnovne procese v telesu?
Preskop energijski vnos: Kadar je cilj shujšati, si večina skopo odmerja zaužito hrano, kar ni najboljši pristop. Pravzaprav ima takšno početje ravno nasproten učinek od želenega. Premajhni obroki telesu ne zagotovijo dovolj energije, organizem zato z njo varčuje in upočasni presnovne procese.
Preskakovanje obrokov: Krivo je za upočasnjeno presnovo, telo namreč tedaj, ko ne dobiva redno hrane, preklopi na varčevalni način in porablja manj energije. Na dolgi rok je zato preskakovanje obrokov nedvomno slaba navada. Za dobro delujočo presnovo je najbolje jesti več majhnih, vendar ne premajhnih obrokov.
Izogibanje telesni aktivnosti: Posledica tega je manjša mišična masa. Mišice za dobro delovanje potrebujejo več energije, ki se zagotavlja s presnovo. To pomeni, da je pri močnih mišicah, ki so rezultat redne vadbe, boljša in hitrejša tudi presnova.
Premalo tekočine: Voda pomaga ohranjati primerno hidratacijo kože, spodbuja izločanje strupenih snovi iz telesa in pripomore k lepi postavi. Ne samo zato, ker pitje daje občutek sitosti, temveč tudi, ker primerna hidratacija omogoča dobro presnovo.
Premalo spanca: Primerna količina spanja med drugim pripomore k uravnavanju hormonov, ki regulirajo občutek sitosti in lakote, med dobrim nočnim počitkom se zniža tudi raven kortizola v telesu, prav ta hormon je eden tistih, ki slabo vplivajo na presnovo.
