Preveč obrabljeni kolki zahtevajo operacijo
Ortopedska bolnišnica Valdoltra je ena od klinik na Slovenskem, v katerih izvajajo operacije kolkov. Njihovi ortopedski kirurgi opravijo več kot 1400 posegov na kolkih na leto, pri katerih uporabljajo najsodobnejše kirurške tehnike in materiale. Eden od njihovih kirurgov je naš tokratni sogovornik Nejc Kurinčič, dr. med., spec. ortoped. krg. Kot nam je uvodoma pojasnil, je obraba ali artroza kolkov eden najpogostejših vzrokov za operacijo kolkov. Artroza je postopna izraba sklepnega hrustanca, ki omogoča gladko in nebolečo gibljivost sklepa. »Napredovanje obrabe sčasoma prizadene še sklepno ovojnico in deformira obsklepno kostnino, kar povzroča bolečino in omejeno gibljivost. Zmanjšanje aktivnosti zaradi bolečine privede do upada mišične mase, kar vpliva na gibanje in splošno zdravstveno stanje obolelega,« pravi naš sogovornik in doda, da poznamo več vzrokov za nastanek obrabe.
Kako vemo, da imamo težavo z obrabo kolka?
Obraba kolka se kaže kot globoka bolečina v dimljah, ki lahko izžareva v medenico in po stegnu vse do kolena. Z aktivnostjo se okrepi, olajša jo mirovanje. Z napredovanjem se s prizadetostjo obsklepnih tkiv zmanjša gibljivost in kolk postane okorel. Počepanje, sklanjanje, hoja po stopnicah, obuvanje in podobne aktivnosti so otežene ali celo nemogoče. Deformirana obsklepna kostnina tvori izrastke. Zaradi njih vsak gib spremljajo boleči preskoki in zatikanje. Postopoma se pojavi bolečina še v mirovanju in ponoči. Intenzivnost težav se pogosto spreminja. Po obdobju s hudo simptomatiko se stanje lahko delno umiri, nato sledi spet zagon hujše bolečine. Simptomatika s časom žal napreduje.
Z zdravim aktivnim življenjskim slogom, ki vključuje zdravo prehrano, redno gibanje in zmerno ukvarjanje s športom, delujemo preventivno proti obrabi kolkov.
Katere kirurške metode zamenjave kolka obstajajo?
Za vstavitev totalne kolčne endoproteze (artroplastika kolka) se odločimo, ko se bistveno poslabša kakovost življenja zaradi stalnih bolečin in hujših težav pri vsakodnevnih aktivnostih. Obstajajo različni načini oz. pristopi k zamenjavi, cilj pa je vedno enak – zamenjava obrabljenega hrustanca in kostnine z ustrezno endoprotezo iz umetnih materialov, ki bo zagotavljala gladko in nebolečo gibljivost sklepa. Lateralni pristop omogoča dobro preglednost, zato je še zlasti primeren za zahtevnejše ali ponovne operacije kolka. Poteka prek stranskih kolčnih mišic (abduktorji), ki se jih med operacijo prereže, ob koncu pa zašije. Zgodnja rehabilitacija je upočasnjena, saj se morajo mišice zarasti. V nasprotnem primeru obstaja nevarnost šepanja.
Operacija kolka z anteriornim pristopom postaja v zadnjem času vse bolj priljubljena, saj gre za manj invaziven poseg s hitrejšo zgodnjo rehabilitacijo.
Posteriorni pristop prav tako omogoča dobro preglednost. Poteka prek zadajšnjih kolčnih mišic (rotatorji), ki so pomembne za stabilnost kolka. Dokler se ustrezno ne zarastejo, je povečana možnost izpaha kolka.
Anteriorni pristop postaja v zadnjem času vse bolj priljubljen, saj gre za manj invaziven poseg s hitrejšo zgodnjo rehabilitacijo. Do kolka poteka med mišicami, ki niso prerezane. Zaradi slabše preglednosti je težje izvedljiv in zahteva daljšo učno krivuljo s povečano možnostjo zapletov. Ohranjene mišice omogočajo hitrejšo zgodnjo rehabilitacijo z manjšo možnostjo izpaha ali šepanja. Primeren je tudi za obojestransko menjavo kolkov z eno operacijo.
Kako poteka operacija kolka?
Pacient in ortoped se na podlagi simptomov, ortopedskega pregleda in slikovne diagnostike (rentgen) odločita za operacijo. Pred njo pacienta pregleda anesteziolog, ki presodi, ali njegovo splošno zdravstveno stanje dovoljuje varen poseg. Po potrebi odredi dodatne preiskave ali terapijo, poseg lahko prestavi do izboljšanja stanja.
Po uspešnem anesteziološkem pregledu pacienta dan pred posegom sprejmemo v bolnišnico. Opravimo pregled in razgovor. Fizioterapevt izvede meritve in postavi izhodišče za zgodnjo rehabilitacijo. Operacija poteka večinoma v regionalni anesteziji, ki omrtviči telo od pasu navzdol. Operativno polje se očisti in sterilno prekrije.
Z enim od prej opisanih pristopov operater preide do kolčnega sklepa in odstrani obrabljeno tkivo, ki ga nadomesti z umetno protezo. Sestavljena je iz ponvice, ki se učvrsti v medenico, debla, ki ga vstavimo v stegnenico, in glavice, ki omogoča gibanje. Vrsto proteze določi operater z računalniškim predoperativnim načrtovanjem na podlagi rentgenskih posnetkov. Proteza mora ohraniti naravno anatomijo kolka, ki omogoča gladko in neboleče gibanje, stabilnost sklepa in mišično moč. Operacija traja večinoma slabo uro, pri težjih primerih dlje. Mišice in podkožje se zašije z razgradljivimi šivi, kožo spne s kovinskimi sponkami. Sledi rentgenska kontrola za preverjanje ustreznosti položaja proteze. Po operaciji pacienta premestimo na intenzivni oddelek, kjer ostane do naslednjega dne in začne zgodnjo rehabilitacijo.
Koliko časa traja rehabilitacija in kateri so njeni glavni koraki?
Prvi dan začnemo z razgibavanjem, posedanjem in vstajanjem. Pooperativno obdobje rehabilitacije poteka na bolnišničnem oddelku pod vodstvom fizioterapevta. Izvajajo se vaje za pridobitev gibljivosti, mišične moči in pravilno hojo z berglami. To traja večinoma dva do sedem dni. Ko pacienti postanejo samostojni, so lahko odpuščeni domov, kjer sledi zgodnje obdobje rehabilitacije, ki traja štiri do šest tednov. V tem času izvajajo vaje in postopoma povečujejo prehojeno razdaljo z berglami.
Po ambulantni kontroli pri operaterju sledi pozno obdobje rehabilitacije oziroma zdraviliško zdravljenje. To pacienta pripravi na postopen povratek k vsakodnevnim aktivnostim. Na delo se vrne po dveh do treh mesecih, lahko pa tudi pozneje, če je prestal zahtevnejšo operacijo ali ima obremenjujoče delovno mesto.
Kateri športi so neugodni za kolke in kateri ne? Kako je z rekreacijo po zamenjavi kolka s protezo?
Priporočljivi športi so kolesarjenje, hoja, plavanje, tek na smučeh in statične vaje, npr. pilates ali zmerna joga. Z njimi se lahko postopoma začnemo ukvarjati dobra dva do tri mesece po posegu. V istem obdobju je mogoča varna spolnost brez tveganja za izpah proteze. Izogibati se je treba ekstremnim, hitrim in agresivnim gibom, poskokom in udarcem. Zato odsvetujemo tek, kontaktne športe, športe z žogo, agresivno smučanje in podobno.
Po uspešni menjavi kolčnega sklepa so aktivni pacienti večinoma sposobni naštetega, kljub vsemu pa to ni priporočljivo, ker dolgoročno povečuje tveganje za omajanje proteze. Po končani rehabilitaciji so večinoma zelo zadovoljni z aktivnostmi in izboljšanim življenjskim slogom, ki jim ga omogoči menjava obrabljenega kolka, in bi se znova odločili za poseg, če bi bil potreben.
