Preveč spanja škodi
Samo dovolj dolg in kakovosten spanec pozitivno vpliva na zdravje; predolgo spanje ni dobro za holesterol, pa še manj aktivni smo.
Odpri galerijo
Odrasli naj bi spali osem ur na dan, so si že vrsto let enotni strokovnjaki. Tako smo čez dan bolj spočiti in tudi psihično bolj zdravi. Glede na najnovejšo kitajsko raziskavo pa je lahko težava, če spimo predolgo. In če čez dan za nameček zadremamo za kakšno urico.
»Posamezniki, predvsem tisti v srednjih in zrelih letih, bi se morali bolj osredotočiti na čas, ki ga porabijo za (kakovostno) spanje in dnevni dremež,« pravi raziskovalec dr. Xiaomin Zhang z univerze v Wuhanu in poudarja, da ne gre za to, predolg spanec in dremež povzročata možgansko kap, ampak da obstaja povezava.
Druge podobne študije so pokazale, da tako preveč spanja kot nekakovosten spanec vplivata na višji holesterol in debelost, ki sta dejavnika tveganja za nastanek bolezni srca in kapi. Ekipa dr. Zhanga je zbrala podatke okoli 32.000 Kitajcev, povprečno starih 62 let; med šestletnim proučevanjem jih je 1500 doživelo možgansko kap. Pod drobnogled so vzeli predvsem največje dejavnike tveganja možganske kapi, kot so visok krvni pritisk, sladkorna bolezen in kajenje. Podatke o dolžini spanja so jim sporočali udeleženci, rezultati pa veljajo predvsem za starejše.
Nevrolog dr. Salman Azhar iz newyorške bolnišnice Lenox Hill pravi, da bi morali vsi poskrbeti za kakovost spanca in njegovo dolžino. »Ta študija potrjuje to, kar so pokazale že druge – da pomanjkanje spanca in spalna apneja slabo vplivata na zdravje posameznika in višata tveganje kapi,« pravi in opozarja, da s predolgim spancem zmanjšamo telesno aktivnost, pomanjkanje slednje pa vodi v nastanek dejavnikov, ki višajo tveganje debelosti, sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka.
V tem primeru se lahko zgodi, da smo bolj dovzetni za možgansko kap. Raziskava je namreč pokazala, da se je pri posameznikih, ki so spali več kot devet ur in čez dan še malce zadremali, možnost kapi povečala za kar 85 odstotkov. Poldrugo uro dolg dremež takšno nevarnost poveča za 25 odstotkov v primerjavi s polurnim dremežem ali če sploh ne zadremamo.
Predvsem ljudje srednjih let in starejši bi morali paziti na dovolj spanja.
»Posamezniki, predvsem tisti v srednjih in zrelih letih, bi se morali bolj osredotočiti na čas, ki ga porabijo za (kakovostno) spanje in dnevni dremež,« pravi raziskovalec dr. Xiaomin Zhang z univerze v Wuhanu in poudarja, da ne gre za to, predolg spanec in dremež povzročata možgansko kap, ampak da obstaja povezava.
Druge podobne študije so pokazale, da tako preveč spanja kot nekakovosten spanec vplivata na višji holesterol in debelost, ki sta dejavnika tveganja za nastanek bolezni srca in kapi. Ekipa dr. Zhanga je zbrala podatke okoli 32.000 Kitajcev, povprečno starih 62 let; med šestletnim proučevanjem jih je 1500 doživelo možgansko kap. Pod drobnogled so vzeli predvsem največje dejavnike tveganja možganske kapi, kot so visok krvni pritisk, sladkorna bolezen in kajenje. Podatke o dolžini spanja so jim sporočali udeleženci, rezultati pa veljajo predvsem za starejše.
Raziskovalci so našli povezavo ned deveturnim spancem ter dremežem in možgansko kapjo.
Nevrolog dr. Salman Azhar iz newyorške bolnišnice Lenox Hill pravi, da bi morali vsi poskrbeti za kakovost spanca in njegovo dolžino. »Ta študija potrjuje to, kar so pokazale že druge – da pomanjkanje spanca in spalna apneja slabo vplivata na zdravje posameznika in višata tveganje kapi,« pravi in opozarja, da s predolgim spancem zmanjšamo telesno aktivnost, pomanjkanje slednje pa vodi v nastanek dejavnikov, ki višajo tveganje debelosti, sladkorne bolezni in visokega krvnega tlaka.
Predstavitvene informacije
Komentarji:
17:15
Pozimi smo za udobje