Prezračevanje z odpiranjem oken ne zadostuje
Sezona prehladnih obolenj, med njimi tudi največje grožnje ta hip, novega koronavirusa, je že v polnem razmahu, zaradi vse več dokazov o prenosu novega koronavirusa po zraku z aerosoli pa novejša priporočila za preprečevanje virusa sars-cov-2 še glasneje poudarjajo nujnost učinkovitega prezračevanja.
Frekvence nižje od priporočenih
Kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, pogostejša menjava zraka v prostoru pomeni, da se tveganje za vdih delcev z virusi iz zraka in posledično okužbo zmanjša. Pogoj za učinkovito prezračevanje je, da je menjava zraka dovolj pogosta in smer toka zraka pri prezračevanju taka, da ne pride do prenosa mikroorganizmov med osebami.
Priporočila se razlikujejo glede na tip prezračevanja, torej mehansko, naravno ali hibridno, in glede na natančnost same izvedbe, kar žal dopušča možnost subjektivnih pristopov k izvajanju tega zelo pomembnega ukrepa, ki – tako se vsaj zdi – prepogosto pomemben ostaja samo na papirju. Od nastopa hladnejših mesecev in začetka šolskega leta skrbi predvsem prezračevanje prostorov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, za katere je NIJZ izdal osvežene napotke, tako tudi za druge prostore zdravstvenih ustanov; odgovornim priporočajo, da pripravijo načrt prezračevanja in poskrbijo za pravilno in s tem učinkovito prezračevanje prostorov, po potrebi pa se za ustrezno pomoč obrnejo na strokovnjake tehnične stroke oziroma ponudnika in izvajalcev prezračevalnih sistemov.
V svojih ugotovitvah sicer pojasnjujejo, da praksa kaže, da so dejanske frekvence menjave zraka v prostoru nižje od priporočenih za omejevanje širjenja okužbe s sars-cov-2, prezračevanje je torej tudi ukrep, ki lahko rešuje življenja.
Draga, a neučinkovita ponudba
Slovenke in Slovenci smo vedno bolj ozaveščeni o pomenu prezračevanja, zato je vedno več stavb opremljenih z ustreznimi sistemi, ne le novih stavb, tudi starih in ustrezno obnovljenih.
Nenavadno in žalostno je, da so v tako majhnem prostoru tako velike razlike med javnimi objekti.
»Žal pa je na tržišču tudi veliko ponudnikov, ki z močno propagando prodajajo slabe rešitve, čeprav te stanejo prav toliko kot najboljše,« je kritičen strokovnjak na področju prezračevanja iz podjetja E-Netsi mag. Bojko Jerman, u. d. i. a, in razjasni ključne pojme: »Prezračevanje pomeni menjavo zraka, izrabljen zrak moramo zamenjati s svežim. Vsaka oseba potrebuje nepretrgano vsaj 15 m³ svežega zraka vsako uro. Te naloge žal odpiranje oken ne more urediti v vseh prostorih, zato je mehansko prezračevanje v naših geografskih razmerah nujno. Rekuperacija pomeni, da odpadni zrak odda svojo toploto (pozimi) ali hlad (poleti) zraku iz okolice, ki ga dovajamo v bivalne prostore. Na ta način je v bivalnih prostorih bolj zdravo in udobno bivanje, saj prihaja v prostor svež, čist zrak skoraj enake temperature, kot je v prostoru. Prenos toplote poteka v prenosnikih toplote raznih tehničnih zasnov. Med obema zračnima tokovoma je kovinska ali plastična opna, prek katere se prenaša toplota ali hlad iz odpadnega na sveži zrak. Slovenski izraz je prenosnik toplote, torej prezračevanje z vračanjem toplote.«
NIJZ v svojih smernicah takole navaja (povzeto): »Težko je podati enotno priporočilo, saj se razlikujejo glede na različne parametre, ki jih je treba upoštevati: različna velikost oken, prostornina razreda in število otrok v prostoru, različna količina izločenih virusov, razlika v temperaturi in relativni vlagi notranjega in zunanjega zraka, različne ureditve mehanskega prezračevanja itd. Priporočamo, da vsaka vzgojno-izobraževalna ustanova pripravi načrt prezračevanja posameznih prostorov, vključno z učilnicami/predavalnicami, hodniki, vstopno avlo, prostori za zaposlene in sanitarnimi prostori, glede na to, ali ima zgradba naravno, mehansko ali hibridno prezračevanje. V načrtu naj bodo za vsak posamezen prostor predviden način prezračevanja, čas, pogostost, trajanje ... Zaradi razlik v izhodiščnem stanju in različnih možnih rešitev priporočamo, da načrt prezračevanja pripravijo s pomočjo strokovnjakov tehnične stroke. Priporočamo tudi, da se v zgradbah preveri, ali se vsa okna varno odpirajo, ali so morebitne naprave za mehansko prezračevanje ustrezno vzdrževane ter ali ogrevanje dobro deluje. Dijaki/študenti in zaposleni naj imajo s seboj dodatna oblačila in primerno obutev. Če prostorov ni možno učinkovito zračiti, niso primerni za izvajanje vzgojno-izobraževalnega procesa.«
Kot rečeno, je nov zrak tudi čist, za kar poskrbita filtra, vsak na enem zračnem toku: »Zrak, ki ga dovajamo v bivalne prostore, je ne le prijetne temperature, ampak tudi čist in zdrav, v njem ni malih delcev od kurjenja (pm10) niti cvetnega prahu, mrčesa itn. Obstajajo tudi filtri proti vonjavam in hlapljivim primesem. Zrak čistimo predvsem s filtracijo, lahko pa ga tudi obsevamo z žarki, ki uničujejo lebdeče viruse, a to zasledimo predvsem v bolnišnicah. Obstajajo tudi čistilci zraka, ki niso vezani na sistem rekuperacije, so samostojne naprave v prostoru, ki le filtrirajo in lahko tudi razkužujejo zrak. Vsekakor pa čiščenje in filtracija zraka ne moreta nadomestiti izmenjave zraka, ki je primarna naloga za zdravo in udobno bivanje in zmanjšuje koncentracije CO2 v bivalnih prostorih.«
Kritične predvsem stare stavbe
Kljub jasnim smernicam in strokovnim priporočilom pa vsi največkrat odpiramo okna, prepričani, da smo storili vse za učinkovito prezračevanje. A to ne drži, opozarja sogovornik: »Žal to v naših klimatskih razmerah ni mogoče, saj predpisi zahtevajo nepretrgano prezračevanje v stavbah. Torej bi morali nenehno imeti odprta okna, ki imajo danes že troslojno zasteklitev in odlično tesnijo; prav nič od tega pa ni koristno, če so stalno odprta. Prek oken ne moremo zračiti tudi zaradi vremenskih razmer, mrčesa, hrupa in varnosti ter naše odsotnosti. Kot rečeno, vsaka oseba potrebuje nepretrgano vsaj 15 m³ svežega zraka vsako uro, v prostorih, kjer je več oseb, pa se pretok zraka uravnava s senzorji CO2, tako da se volumen prilagaja dejanskim potrebam.« Izkušnje žal kažejo, da stari javni objekti, med katerimi so seveda tudi šole, vrtci in celo bolnišnice, pogosto niso pravilno prezračevani, opozarja mag. Jerman in sklene: »Tudi večina tistih, ki so bili energetsko prenovljeni – žal velikokrat na račun slabšega zdravja uporabnikov. Dobrega prezračevalnega sistema se ne da na hitro izdelati niti ni poceni, saj udobje in zdravje ne moreta biti poceni.
V Nemčiji v šolskih prostorih priporočajo zračenje z na stežaj odprtimi okni vsakih 20 min, pozimi 3–5 minut, poleti 10–20 minut; po vsaki šolski uri pa odprta okna ves čas odmora.
Zato bodo obstoječi objekti pač delovali na izjemno nizki komfortni in zdravstveni ravni, saj so stalno odprta okna lahko izvor ne le neudobja, ampak tudi okužb z drugimi virusi. Žal se teh ustanov niti ne gradi niti ne obnavlja skladno s tehničnimi predpisi in standardi, ampak odločajo javni uslužbenci, ki o zadevi praviloma premalo vedo. Stanje je slabo, predvsem na področju obstoječih stavb, ki pa so v večini. Seveda so tudi primeri dobre prakse in ravno zato je nenavadno in žalostno, da so v tako majhnem prostoru tako velike razlike med javnimi objekti.«
