PRESUHA KOŽA

Prhljaj ni posledica slabe higiene

Poznamo številne dejavnike tveganja za pojav prhljaja, ki doleti kar polovico odrasle populacije.
Fotografija: Pogostejši je pri moških. FOTO: Vchal/Getty Images
Odpri galerijo
Pogostejši je pri moških. FOTO: Vchal/Getty Images

Bele snežinke po laseh, ramenih in po obleki, če je ta temne barve, je zadeva še opaznejša. Prhljaj je pogosta dermatološka težava, ki prizadene kar polovico odrasle populacije, vzroki zanj pa še vedno niso povsem raziskani. So si pa strokovnjaki enotni, da ni posledica slabe higiene in nikakor ni nalezljiv!

Največkrat se pojavi v starosti okoli 20 let, po 50. letu pa je že občutno redkejši. Količina belkastih lusk se zaradi suhega zraka običajno poveča v jesensko-zimskem obdobju, poleti pa na kožo ugodno vpliva sončna svetloba, zato je tudi prhljaja takrat navadno manj. Lahko ga spremlja nadležna srbečica, včasih lahko lasišče postane pordelo in celo oteklo, zato je treba poiskati pomoč dermatologa.

Spravi nas v zadrego. FOTO: Doucefleur/Getty Images
Spravi nas v zadrego. FOTO: Doucefleur/Getty Images

V lekarni so na voljo številni pripravki za samopomoč. FOTO: Getty Images
V lekarni so na voljo številni pripravki za samopomoč. FOTO: Getty Images

Presuha koža

Kot rečeno, znanost še nima povsem enotnega pojasnila za pojav prhljaja, nanj pa najverjetneje vplivajo različni dejavniki. Zelo pogosto je v ozadju presuha koža. Drobne in suhe luske nas jezijo predvsem v sezoni ogrevanja notranjih prostorov, v toplejših mesecih pa jih je občutno manj ali nič. Prhljaj lahko povzroči tudi mastna koža oziroma pretirana dejavnost žlez lojnic, na kar vplivajo tudi hormonska nihanja, v ozadju pa so lahko glivice Malassezia, ki najverjetneje povzročijo vnetje ob pretiranem imunskem odzivu.

Strokovnjaki ugotavljajo, da imajo osebe z drugimi kožnimi obolenji, kot sta luskavica ali ekcem, več možnosti tudi za pojav prhljaja, prav tako na pojavnost vplivajo parkinsonova bolezen, virus HIV ter splošno oslabljena odpornost. Pogostejši je pri bolnikih po srčni ali možganski kapi. Eden najpomembnejših dejavnikov tveganja pa je seboroični dermatitis, za katerega je značilna mastna koža, prekrita z belimi ali rumenkastimi luskami.

Nezanemarljiv dejavnik je tudi spol, saj podatki kažejo, da je prhljaj pogostejši pri moških, za kar so verjetno krivi hormoni, znanost pa ne izključuje niti vpliva dednosti. Na nadlogo pa vplivata tudi stres in prehrana, kjer je lahko krivo predvsem pomanjkanje cinka, vitaminov skupine B in zdravih maščob. Pojavnost nadležnih lusk zmanjšamo z rednim in temeljitim razčesavanjem las, s čimer pomagamo enakomerno razporediti maščobo po lasišču, zoper nadlogo pa so na voljo številni pripravki v lekarni. Ob hujših težavah pomaga dermatolog.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije