Pri blagem vnetju pomoč narave
Vnetja sečil povzročajo bakterije, med njimi najpogosteje E. coli, zelo redko pa glive, virusi in paraziti. Poleg E. coli so povzročitelji cistitisa oziroma okužbe mehurja še spolno prenosljive bolezni, kot sta herpes in trihomonas. »Bakterije v sečila prodrejo iz prebavil, iz zadnjika preidejo v sečnico in od tam v sečni mehur. Pritrdijo se na steno mehurja in povzročajo vnetje,« pravi specialistka farmacije mag. Darja Potočnik Benčič, direktorica Lekarne Ptuj. Okužbe sečil so lahko akutne ali kronične oziroma ponavljajoče se. Zbolimo, ko je porušeno ravnotežje med obrambnimi sposobnostmi organizma in »močjo« povzročitelja. Kot pravi sogovornica, k vnetjem prispevajo tudi pretirano pogosta uporaba antiseptičnih sredstev v kopelih ter dezodorantov in mil, ki uničujejo nožnično floro.
Ženske prej zbolijo
Vnetje mehurja oziroma cistitis je pogostejše pri ženskah. Vzrok je anatomija, saj je sečnica pri ženskah veliko krajša in bolj ravna kot pri moških, zato je vstop bakterijam olajšan, pravi Potočnik Benčičeva. »Nožnica in sečnica sta bližje zadnjiku. Zlasti so pogoste okužbe pri nosečnicah in ženskah v klimakteriju. Pomanjkanje estrogenov povzroča tanjšanje stene sečnice in mehurja, zato se bakterije na teh površinah lažje naselijo, pri nosečnicah je vzrok hormon progesteron, ki sprošča sečnico in pritisk maternice na mehur, zaradi česar zastajajo v mehurju manjše količine seča, ki so gojišče za razmnoževanje bakterij.«
Cistitis je pogost tudi pri osebah s sladkorno boleznijo, pravi sogovornica, saj prisotnost glukoze v seču prispeva k hitrejšemu razmnoževanju bakterij. Po 55. letu starosti so okužbe sečil pogostejše tudi pri moških.
Znake težko spregledamo
Znaki, ki kažejo na vnetje sečil, so precej tipični, zlasti ko gre za akutno okužbo. Med najbolj značilnimi, ki bolnika kaj kmalu prisilijo, da obišče zdravnika in/ali lekarno, so pogosto siljenje na vodo, pekoče in boleče odvajanje urina, pove sogovornica. »Urin ima neprijeten vonj in ni več bister, ampak moten, lahko je v urinu vidna kri. Pri akutnem vnetju znaki nastopijo hitro. Lahko se pojavijo, ni pa nujno, povišana telesna temperatura in bolečine v spodnjem predelu trebuha.«
Pri zdravljenju je pomembno najprej opredeliti, ali gre za nezapleteno ali zapleteno okužbo. Kot pravi sogovornica, si pri blagi obliki bolezni najprej lahko pomagamo tudi sami. »Posežemo lahko po zdravilih, čajih in drugih pripravkih iz zdravilnih rastlin. Med njimi so najučinkovitejši list vednozelenega gornika, zel zlate rozge, plod ameriške brusnice, list navadne breze, korenina navadnega gladeža, zel njivske preslice, korenina pravega peteršilja, zel golega kilavca. Vse te rastline se najpogosteje uporabljajo v kombinacijah, predvsem v zdravilnih čajih,« pove sogovornica. Če so okužbe težje, pa jih lahko pozdravimo le z antibiotiki. Pripravki iz zdravilnih rastlin se lahko uporabljajo skupaj z antibiotiki. »Najbolj pomembno je, da pri zdravljenju okužbe sečil popijemo tudi dovolj tekočine, najmanj dva litra na dan. Izogibati se moramo pitju kave, alkohola, pravega čaja ter gaziranih pijač. Brez odlašanja je treba obiskati zdravnika, če se ob naštetih znakih pojavi ledvena bolečina in tudi prisotnost krvi v urinu,« sklene mag. Darja Potočnik Benčič.
Pogostnost vnetja
Najmanj eno okužbo sečil enkrat v življenju doživi 40 do 50 odstotkov žensk. Najpogosteje zbolevajo mlajše spolno aktivne. Manj znan je podatek o kroničnih okužbah sečil, ki so bolj značilne za starejše od 50 let, čeprav so prisotne tudi med mladimi.
